Franja

gotovost [ô] ženski spol (-i, …) die [Gewißheit] Gewissheit, die Sicherheit; (prepričanost) die Bestimmtheit
s stoodstotno gotovostjo mit (tödlicher) Sicherheit

govno samostalnik
1. (o organski snovi; iztrebki) ▸ gané, ganaj, ganéjVeter je prinesel rahel vonj po katranu in govnu. ▸ A szél kátrány és ganéj szagát hozta el.

2. neformalno, izraža negativen odnos (o slabih, nemoralnih dejanjih) ▸ gané, szarság
Kaj res ne vidimo, da nam prodajajo govno, kamor koli se ozremo? ▸ Vajon valóban nem látjuk, hogy bármerre nézünk, ganét árulnak?
Hej, zabavljač, prosim, odnehaj s svojim nacističnim govnom! ▸ Hé, mulatós, kérlek, hagyd abba a náci szarságaidat!

3. neformalno, izraža negativen odnos (slaba, nezavidljiva situacija ali stanje) ▸ gané, szarUnija tone v čedalje globlje govno. ▸ Az unió egyre mélyebbre süllyed a ganéban.
Če se izkoplje živ iz tega govna, mu ne bo nikoli oprostil. ▸ Ha élve kihúzza magát ebből a szarból, sosem bocsátja meg neki.

4. neformalno, izraža negativen odnos (ničvredna, izprijena oseba) ▸ szarházi, mocsok, szar, gané"Drži gobec, ti govno!" ▸ „Tartsd a pofádat, te mocsok!”
Preklinja zdravnike, da veterane obravnavajo kot govno. ▸ Átkozza az orvosokat, amiért szarul bánnak a veteránokkal.
Policist ni leno govno, ki samo piše ure in čaka na penzijo. ▸ A rendőr nem egy lusta szarházi, aki csak írja az óráit és várja a nyugdíját.

govor² [ô] moški spol (-a …) die Rede, (nagovor, kratek govor) die Ansprache; -rede, -ansprache (s prižnice Kanzelrede, hujskaški Hetzrede, nagrobni Leichenrede, Grabrede, otvoritveni Einweihungsrede, Eröffnungsrede, pozdravni Begrüßungsansprache, prestolni Thronrede, slavnostni die Festansprache, Festrede, sramotilni Schmährede, uvodni Einleitungsrede, zahvalni Dankrede, žalni Trauerrede, Traueransprache)
slavilni govor (predstavitev slavljenca) die Laudatio
Demostenovi govori Demosthenische Reden množina
imeti govor eine Rede halten
pisec govorov der Redenschreiber

govorec samostalnik
1. (kdor govori) ▸ szónok, beszélőNekateri otroci so spretni govorci in si veliko stvari kar izmislijo. ▸ Egyes gyerekek ügyes szónokok és sok mindent kitalálnak.Nismo pa Amerika, kjer so ljudje sami po sebi boljši govorci, tam so vsi navajeni nastopanja. ▸ Nem élünk azonban Amerikában, ahol az emberek maguktól jobb szónokok, ott mindenki megszokta a szereplést.
Ko tolmač govori, govorec počaka in nadaljuje šele tedaj, ko tolmač zaključi – se torej izmenjujeta. ▸ Amikor a tolmács beszél, a beszélő vár, és csak akkor folytatja, amikor a tolmács befejezte – tehát felváltva beszélnek.

2. (o jeziku) ▸ beszélőVečina jezikov na svetu ima zelo malo govorcev. ▸ A világ legtöbb nyelvének nagyon kevés beszélője van.

3. (o javnem nastopu) ▸ felszólaló, szónok, előadóNa konferenci bo nastopilo več kot 40 govorcev, med katerimi je tudi pet svetovnih podjetniških avtoritet. ▸ A konferencián több mint 40 előadó vesz részt, köztük öt világhírű vállalkozói szaktekintély.

4. (predstavnik organizacije) ▸ szóvivőZunanje ministrstvo bo poslej v javnosti nastopalo s svojim uradnim govorcem. ▸ A külügyminisztériumot mostantól saját szóvivője képviseli a nyilvánosság előtt.

govori|ti (-m) reči sprechen, reden

1. za človekovo zmožnost: sprechen; neki jezik: eine Sprache sprechen
govoriti špansko/nemško/slovensko/angleško … Spanisch/Deutsch/Slowenisch/Englisch sprechen
zatikaje/slabo govoriti (lomiti) kak jezik: radebrechen (Deutsch/Slowenisch radebrechen)
figurativno govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen
figurativno govoriti drug jezik eine andere Sprache sprechen
govoriti tri jezike dreisprachig sein
ki ne govori istega jezika anderssprachig
kdor govori nemško/slovensko, kjer se govori nemško/slovensko deutschsprachig/slowenischsprachig

2. -sprechen, -reden (brez prekinitve durchsprechen, naprej weitersprechen, weiterreden, proti sprechen gegen, dagegensprechen, iz srca aus der Seele sprechen)

3. (govoriti brez konca in kraja, neumnosti ipd.) reden, -reden (govoriti tja v en dan daherreden, drauflosreden, dahinreden, zmedeno irrereden, drug čez drugega [durcheinanderreden] durcheinander reden, drug mimo drugega aneinander vorbeireden)
govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden

4.
glasno govoriti laut sprechen/reden, poltern
medeno govoriti Honig reden
govoriti s prenarejenim glasom die Stimme verstellen
govoriti v strokovnem žargonu/samo o strokovnih rečeh fachsimpeln
govoriti z visokim glasom/falzetom piepsen
jecljaje/zatikajoče govoriti stammeln
hripavo govoriti krächzen
nejasno govoriti kot pijanec: lallen
slabo/bogokletno govoriti lästern
sladko govoriti flöten
govoriti neumnosti (hecati se) blödeln
na široko govoriti o čem sich verbreiten über (etwas)
govoriti resnico die Wahrheit sagen

5. z naglasom: saškim, berlinskim …: sächseln, berlinern
govoriti z judovskim naglasom jüdeln

6. kaj komu (jemandem etwas) sagen, prepričevalno: einreden auf (jemanden), zoprno: (jemandem mit etwas) in den Ohren liegen

7.
začeti govoriti zu sprechen/reden anfangen, losreden
o neki temi: zu sprechen kommen auf
pustiti govoriti sprechen lassen
|
govoriti o sprechen/reden über, sprechen/reden von
govoriti o vsem mogočem (in nemogočem) vom Hundertsten ins Tausendste kommen
slabo govoriti o [schlechtmachen] schlecht machen (jemanden/etwas), schlecht zu sprechen sein auf (jemanden/etwas)
ne govoriti o čem (etwas) totschweigen
govoriti proti dagegensprechen
govoriti v prid česa sprechen für, teze: (eine These) erhärten
govoriti v veter figurativno in die Luft reden, in den Wind reden
govoriti z/s sprechen mit (jemandem)
govoriti za sprechen für, dafürsprechen
kar govori za das Pro
kar govori proti das Kontra
|
figurativno tebi je lahko govoriti du hast leicht reden
da ne govorimo o … um von … gar nicht zu reden/sprechen
govori se o … es wird gesprochen über …
govori se, da es heißt, [daß] dass …
govori se, da je bolan er soll (krank) sein
veliko se govori o X X ist [vielbesprochen] viel besprochen, X ist Stadtgespräch
figurativno pustiti, naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
tako se z mano ne govori so spricht man nicht mit mir, so lasse ich mir nicht kommen

govoríti to speak (o of, about, z to, with); to tell; (pogovarjati se) to talk (z with, to, o about, of, over); to converse; (kramljati) to chat

glasno govoríti to talk loud, to speak in a loud voice
tiho govoríti to speak softly (ali in a soft voice)
govoríti angleški to speak English
slabo govoríti angleški to speak poor (ali broken) English
slabo govoríti o kom to speak ill of someone
kar naprej govoríti to keep (on) talking
odkrito, brez ovinkov govoríti to speak freely
govoríti o tem in onem, o raznem to talk nineteen to the dozen
uglajeno govoríti to be well-spoken
govoríti stenam (figurativno) to talk (ali to be talking) to a brick wall
govoríti o politiki to talk politics
tekoče govoríti to speak fluently
govoríti o čem drugem to change the subject
govoríti resnico to speak the truth, to tell the truth
govoríti brez priprave to speak extempore
govoríti v veter (figurativno) to waste one's breath
govoríti v imenu koga to be the spokesman of, to be the mouthpiece of
govoríti v korist koga to speak on (ali ZDA in) someone's behalf
govoríti polomljeno angleščino to speak broken English, to murder the English language
govoríti neumnosti to talk nonsense
šepetaje govoríti to speak in an undertone, to speak in a whisper
govoríti skozi nos to speak with a nasal twang
govoríti laži to tell lies (ali untruths)
govoríti sam s seboj to soliloquize
govoríti med štirimi očmi s kom to talk with someone in private
govoríti na pamet to speak from memory, to say something by heart (ali by rote)
obširno govoríti o to speak at length about (ali on), to descant, to expatiate on (ali upon)
otročje govoríti to drivel
govoríti kot papiga to parrot
govoríti preučeno za koga to speak above someone's head
govoríti tja v tri dni pogovorno to waffle, žargon to rabbit on
tu se govori angleški (napis) English spoken here
ko (ker) ravno govorimo o... since we are on the subject, since we happen to be talking about...
da niti ne govorimo o... to say nothing of...
ne govorimo več o tem!, nehajmo govoríti o tem! let us change (ali drop) the subject!
mi ne »govorimo« (smo sprti ipd.) we are not on speaking terms
o tem ni vredno govoríti it isn't worth speaking of
ona ne govorita več med seboj (sta sprta) they are no longer on speaking terms
govori! speak up!, speak out, out with it!
on ne more (ne zna) nehati govoríti he can never stop talking, he could talk the hind leg off a donkey
(on) govori, kot da bi ga navil he has the gift of the gab, he talks nineteen to the dozen
on malo govori he is a man of few words, (je boječ) he is tongue-tied
z njim se da govoríti he is someone you can talk to
z njim se ne da govoríti (figurativno) he will not listen to reason
po vsem mestu se govori o njih they are the talk of the town
govorilo se je o njegovi demisiji there have been rumours of his resignation
vse mesto govori o tem it is the talk of the town
govori se, da je zelo bogata she is said to be very rich
o njem se mnogo govori he is much talked about
to dejstvo govori zanj this fact tells in his favour
dejstva govoré sama the facts speak for themselves
to govori za in proti that cuts both ways
dejanja govore glasneje kot besede actions speak louder than words
vse govori za to, da... there is every reason to believe that...
to govori proti that tells against it
ne govorite z nikomer o tem! not a word to anyone about this!, keep this to yourself!
začeti govoríti o nekem predmetu to broach a subject
bi lahko govoril z Vami? could I have a word with you?
bi lahko govoril z g. X? could I see Mr. X
govorimo odkrito! let's speak frankly, let's lay (ali put) our cards on the table
kjer se veliko govori, se malo naredi least said, soonest mended
govoríti je srebro, molčati pa zlato the less said, the better
prav tako bi lahko govoril stenam figurativno I might as well speak to a brick wall
ti to meni govoriš! (= kot da jaz tega ne vem) you're telling me!

govoríti parler, discourir, dire, faire (ali prononcer) un discours

govoriti s kom o čem parler à (ali avec) quelqu'un de quelque chose
govoriti francosko (nemško, špansko) parler français (allemand, espagnol)
glasno (tiho) govoriti parler haut (bas)
javno govoriti parler en public
govoriti o politiki (poslih, umetnosti) parler (de) politique (affaires, art)
govoriti resnico dire la vérité
govori se on dit, le bruit court
govoriti je srebro, molčati je zlato la parole est d'argent, mais le silence est d'or

govoríti (-ím) imperf.

1. parlare:
govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
govoriti skozi nos parlare col naso
govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
govoriti s težavo parlare con difficoltà
govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
govoriti na pamet parlare a braccio
afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
kaj govoriš? cosa dici?
govoriti resnico dire la verità
govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
govoriti spretno saper parlare
govoriti o čem parlare di qcs.
govoriti proti komu criticare qcn.
pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

3. (znati jezik) parlare:
govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
govoriti drug čez drugega parlare confusamente
govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
to govori vam v prid ciò depone a suo favore
o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
govoriti nepovezano sconnettere
govoriti o nepravem času, preveč straparlare
govoriti prisiljeno recitare
govoriti prostaško ruttare
govoriti s kretnjami parlare a gesti
govoriti v prispodobah metaforeggiare
govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
PREGOVORI:
kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro

govoríti hablar; decir

govoriti komu, s kom hablar a alg, con alg
govoriti o čem hablar de (ali sobre) a/c
govoriti o politiki hablar de política
govoriti resnico decir la verdad
dobro (slabo) govoriti o kom hablar bien (mal) de alg
glasno (tiho) govoriti hablar alto (bajo)
javno govoriti hablar en público
govoriti za koga, v korist koga hablar en favor de alg
govoriti sam s seboj hablar entre sí; hablar consigo mismo
govoriti neumnosti decir tonterías
govoriti tjavdan hablar al aire; hablar por hablar
govoriti vetru (zaman) hablar en balde
(znati) govoriti špansko (nemško, francosko) (perfektno) hablar (perfectamente) español (alemán, francés)
govoriti (po) nemško hablar en alemán
govoriti je srebro, molčati pa zlato en boca cerrada no entran moscas
kdor velíko govori, malo (pravega) pove quien mucho habla, mucho yerra

gôzden forestal

gozdni čuvaj guardabosque(s) m; guarda m forestal
gozdna uprava administración f forestal
gozdno bogastvo riqueza f forestal
gozdno gospodarstvo explotación f forestal; silvicultura f
gozdna pot (jagoda zaščita) camino m (fresa f, protección f) forestal
gozdni požar incendio m forestal
gozdni tek carrera f a través de bosque

grája blâme moški spol , réprobation ženski spol , réprimande ženski spol , censure ženski spol , critique ženski spol , reproche moški spol ; (v šoli) mauvaise note

brez graje irréprochable, impeccable, irrépréhensible, sans défaut(s)
graje vreden blâmable, reprochable, censurable, critiquable
grajo si nakopati s'attirer (ali encourir) le blâme (ali la réprobation, les reproches, la critique) de quelqu'un

gram samostalnik
(utežna mera) ▸ grammSlovenci v povprečju pojedo 300 gramov sadja in zelenjave na dan, kar je za tretjino premalo. ▸ A szlovénok átlagosan 300 gramm gyümölcsöt és zöldséget esznek naponta, ami egyharmaddal kevesebb a javasoltnál.

gramofonska plošča ženski spol die Schallplatte; Schallplatten-, Platten- (snemanje plošče Schallplatteneinspielung, industrija die Schallplattenindustrie, produkcija die Schallplattenproduktion, zbirka die Schallplattensammlung, trgovina s ploščami das Schallplattengeschäft, ovitek za ploščo die Schallplattenhülle)

gŕd laid, vilain , familiarno moche ; (odvraten) répugnant, abominable; méchant, mauvais

grdo delati s kom maltraiter quelqu'un
imeti grd jezik avoir une mauvaise (ali méchante) langue, avoir une langue de vipère
grdo vreme vilain temps moški spol

gŕd feo ; (odvraten) repugnante; abominable

grdo vreme je hace mal tiempo
biti grd kot smrtni greh ser feo como un susto
grdó delati s kom tratar mal a alg
grdó jo zagosti komu jugar una mala partida a alg

grdo [ó] übel
grdo se vesti unmanierlich sein
grdo jo zagosti komu (jemandem) übel mitspielen
grdo ravnati z/s schlecht behandeln, fizično: (jemanden) [mißhandeln] misshandeln

grdó adv.

1.
grdo gledati guardare bieco, di traverso
grdo narediti, fare male sbagliare
grdo ravnati s kom maltrattare qcn.
grdo se ušteti sbagliare di grosso

2. (v povedni rabi izraža neprimernost česa)
grdo je ne pomagati človeku v stiski è brutto non porgere aiuto al prossimo bisognoso
grdo je, da tega nisi povedal hai fatto male a non dirmelo
grdo se držati avere una faccia accigliata, rabbuiata
pren. grdo koga gledati avercela con qcn.
lagati, da je grdo mentire spudoratamente

greben [é] moški spol (-a …)

1. anatomija der Kamm (tudi tehnika, živalstvo, zoologija), -kamm (črevnični Darmbeinkamm, petelinov Hahnenkamm, grodnični Brustbeinkamm, temenski kostni Scheitelkamm); figurativno komu raste greben (jemandem) schwillt der Kamm

2. geografija gorski: der Gebirgskamm, der Bergkamm, (raz) der Grat, -grat (ledni Eisgrat, skalni Felsgrat, snežni Schneegrat), der Schneid
na vrhu grebena in Kammlage
hoja po grebenu die Kammwanderung, die Gratwanderung

3. geografija skalni v morju: die Schäre (obala s sklanimi grebeni v morju die Schärenküste); koralni: das Riff, Korallenriff, Lagunenriff; priobalni: das Küstenriff, Saumriff

4. meteorologija der Keil, -keil (visokega zračnega pritiska Hochdruckkeil)

5.
tehnika tkalski greben der Rietkamm
kosilni greben das Mähwerk
figuralni greben das Figurenblatt
trdni greben das Festblatt
gradbeništvo, arhitektura strešni greben der Grat, Dachgrat

grêbsti (grêbem)

A) imperf.

1. scavare; raschiare; grattare, razzolare:
grebsti (po dnu) s kavljem rampinare

2. ammucchiare

3. pren. tormentare, rodere

B) grêbsti (grêbe) imperf. impers. raschiare:
grebsti v grlu raschiare in gola

gred [é] ženski spol (-i …)

1. tehnika die Welle, -welle (dvočlenkasta Doppelgelenkwelle, ekscentrska Exzenterwelle, glavna Hauptwelle, gnana Abtriebswelle, s pastorkom Ritzelwelle, kardanska Kardanwelle, Zapfwelle, Gelenkwelle, klinasta Keilwelle, odmična Nockenwelle, predležna Getriebewelle, Vorlegewelle, ročična Kurbelwelle, transmisijska Transmissionswelle, vijačna Schraubenwelle, votla Hohlwelle, vrtilna Drehwelle, zavorna Bremswelle, zobata Zahnwelle); die Achse, -achse (gonilna Triebachse, Treibachse)

2. šport der Schwebebalken, das Schwebegerät

3.
pomorstvo gred krmila der Ruderschaft