Franja

svetlo:
na svetlo an den Tag
priti na svetlo an den Tag kommen, (prikazati se) zum Vorschein kommen

šéga custom; usage

šége in navade manners and customs pl, ways and customs pl, use and wont
stara šéga an old usage; a long established custom

škóda damage; harm, detriment, prejudice; injury; arhaično scathe; (izguba) loss

v mojo škódo to my detriment
v škódo, na škódo koga to the prejudice of someone; to the detriment of someone
na škódo zdravja to the detriment of (one's) health
kakšna škóda! what a pity!
tisočkrat škóda it is a thousand pities!
velika (majhna) škóda heavy (light) damage
delna škóda partial damage
popolna škóda total damage
zanemarljiva škóda negligible damage
več škóde kot koristi more harm than good
ocenitev škóde assessment of damage
vojna škóda war damage
zavarovanje proti škódi insurance against damages
povračilo škóde indemnification, indemnity
škóda (je) zanj (= da smo ga izgubili) it is a pity that we have lost him, he is greatly missed
škóda je it is a pity
zelo škóda je it is a thousand pities
prav škóda je, da... it is much to be regretted that...
kako škóda, da tega niste rekli prej! what a pity you did not say so beforehand!
škóda je je za to she is too good for that
škóda, da niste mogli priti too bad (that) you couldn't come
nobene škóde ni bilo there is no harm done
biti obsojen na povrnitev škóde to have damages awarded against one
ta škóda se mora popraviti this damage must be repaired
popraviti škódo to make good a loss, to repair a loss
povzročiti škódo to cause a loss
jamčiti za škódo to guarantee against loss
kriti škódo to cover a loss
ugotoviti škódo to ascertain the damage
prizadeti komu škódo to inflict damage on someone
oceniti škódo to estimate the damage
prodajati v svojo škódo to sell under prime cost, to sell at a loss
utrpeti škódo, biti na škódi to suffer damage (ali injury, loss), to lose, to be a loser, to come off a loser
zaradi malenkostne koristi utrpeti škódo to cut off one's nose to spite one's face
oceniti (poprečno) škódo pri prometni nesreči to adjust an average
škóda človeka izmodri you learn from your mistakes

škropíti to besprinkle, to sprinkle (z with); to water

škropíti ceste to water the streets
škropíti rastline the plants; to spray; to shower
škropíti trato to water the lawn
škropíti rastline z insekticidom to spray plants with an insecticide

špijón spy; secret agent, undercover agent, arhaično intelligencer; (detektiv) sleuth, pogovorno sleuthhound, ZDA pogovorno gumshoe; (vohljač) police informer, VB žargon grass, (copper's) nark, ZDA pogovorno stool pigeon

biti špijón za kom to spy (ali to keep an eye) on someone
bil je ustreljen kot špijón he was shot as a spy

šte|ti² [é] (-jem)

1. (imeti) zählen (50.000 prebivalcev 50000 Einwohner, 40 let 40 Jahre)

2.
šteti za … (imeti za) zählen zu (prijatelja seinen Freunden), halten für (prijatelja seinen Freund); betrachten als, ansehen als (nevarnost za … eine Gefahr für …)

3.
šteti za/med … (spadati) zählen/gehören zu (za prijatelja/med prijatelje zu jemandes Freunden)

4. v čast, v zlo, v kvoto: anrechnen, rechnen
šteti v čast komu/čemu rühmen an, hoch anrechnen, zur Ehre anrechnen (si sich)
štejem si v čast, da lahko … ich habe die Ehre, … zu können
šteti v dobro gutschreiben, zugute halten, si: sich als/zum Verdienst anrechnen
šteti v zlo komu/čemu kaj ankreiden, anlasten, (zameriti) (jemandem etwas) verdenken

štéti to count; to number; to reckon

štéti do 50 to count up to 50
štej od 20 do 50! count from 20 to 50!
njegovi dnevi so šteti his days are numbered, pogovorno his number's up
vojska, ki šteje 50.000 mož an army numbering fifty thousand
štejem ga med svoje prijatelje I regard him as one of my friends
šteto od jutri dalje reckoning from tomorrow
videti je, kot da ne zna do 5 šteti he looks as if butter would not melt in his mounth

števil|o¹ srednji spol (-a …) die Zahl (celotno, skupno Gesamtzahl; standardno Normzahl, brezposelnih Arbeitslosenzahl, dijakov Schülerzahl, fonov Phonzahl, gledalcev Zuschauerzahl, kosov Stückzahl, krogov Rundenzahl, kromosomov Chromosomenzahl, napak Fehlerzahl, nihajev Schwingungszahl, obiskovalcev/gledalcev Besucherzahl, oseb Personenzahl, otrok Kinderzahl, prebivalcev Einwohnerzahl, prebivalstva Bevölkerungszahl, strani Seitenzahl, udeležencev Teilnehmerzahl, ur Stundenzahl, vrtljajev Drehzahl, Tourenzahl, zadetkov Trefferzahl); večje: die Anzahl; veliko: eine Vielzahl (von), eine hohe Stückzahl
v velikem številu in großer Zahl, se pojavljati: gehäuft
brez števila figurativno zahllos, unzählig
po številu an der Zahl, zahlenmäßig

študírati to study

on študira pravo he is studying for the bar, he is reading law
študírati vlogo to study a part
študiran človek an educated man

šušmáriti to bungle; to botch; to tinker; to tamper; to dabble

šušmáriti z boleznijo to meddle with a disease (as an unqualified person)

tájnost secret; mystery

javna tájnost open secret
javna tájnost je, da... it is an open secret that...
držati kaj v tájnosti to keep something secret
nehoteno izdajanje tájnosti unintentional revelation, giveaway, pogovorno letting the cat out of the bag

tam

1. dort
od tam von dort, von dort aus, von dort her
tu X, tam Y hier X, dort Y

2.
prav tam daselbst, pri citatih: ebenda (ebd.)

3.
tam spodaj/zgoraj/zadaj/ spredaj dort unten/oben/hinten/vorne
dort- (pri njih dortzulande, ostati [dortbleiben] dort bleiben)

4.
tam in tam an dem und dem Ort

5.
tam (nekje) (nekako) irgendwo
|
tu in tam hin und wieder
figurativno tam, kjer ni muh wo der Pfeffer wächst
zdaj smo pa tam nun haben wir das Nachsehen

teč|i¹ [ê] (-em) človek, žival: laufen; pogovorno, posebno ironično: rennen; sich im Laufschritt bewegen, zelo hitro: stürmen; rekreacijsko: joggen
teči v drncu traben
teči v cikcaku Haken schlagen
teči k zulaufen auf
teči naproti komu (jemandem) entgegenlaufen
na vso moč teči sich die Seele aus dem Leib rennen
(mimo vorbeilaufen (an), naprej weiterlaufen, pred druge vorlaufen, navzdol/dol hinunterlaufen, noter hineinlaufen, hineinrennen, okoli herumlaufen, stran fortlaufen, davonlaufen, ven hinauslaufen, hinausrennen, za nachlaufen, hinterherlaufen)
lagati, kot pes teče lügen wie gedruckt, das Blaue vom Himmel lügen
zibelka mu je tekla … seine Wiege stand …

ték¹ (apetit) appetite; desire for food; (za kaj) zest, relish, gusto

imam, čutim ték I have an appetite
imam dober, zdrav (slab) ték I have a good, a keen (a poor) appetite
jesti z dobrim tékom to eat with gusto
izgubiti ték to lose one's appetite
narediti, povzročiti ték to sharpen (ali to whet) the appetite
dražiti, spodbujati si ték to stimulate one's appetite
delati, dobiti ték to give, to get an appetite
ték pride z jedjo the appetite grows with what it feeds on, start eating and you work up an appetite, figurativno the more you get, the more you want
biti brez téka, ne imeti téka (žargon) to be off one's food, to be a poor eater

telo¹ [ó] srednji spol (telésa …)

1. der Körper (tudi v pomenu trup) (atletsko athletischer, golo nackter); der -körper (dekliško Mädchenkörper, deško Knabenkörper, moško Männerkörper, otroško Kinderkörper, žensko Frauenkörper, hermafroditsko Zwitterkörper, živalsko Tierkörper)
… telesa Körper-
(barva die Körperfarbe, del die Körperpartie, der Körperteil, govorica die Körpersprache, mesto die Körperstelle, nega die Körperpflege, polovica/stran die Körperhälfte, položaj die Körperlage, površina die Körperoberfläche, senca der Körperschatten, zasuk die Körperdrehung)
intimni deli telesa die Intimzone, der Intimbereich
… celega telesa Ganz-, Ganzkörper-
(masaža die Ganzmassage, obsevanje die Ganzkörperbestrahlung)
ohromelost ene polovice telesa die Seitenlähmung
spodnji/zgornji del telesa der Unterkörper/Oberkörper
telesu lasten, lastni … telesa körpereigen (obramba körpereigene Abwehr)
telesu tuj körperfremd

2. (truplo) ein lebloser Körper; der Leichnam

3. v privzdignjenem pomenu, tudi v razmerju z dušo: der Leib
Kristusovo telo religija der Leib Christi, der Leib des Herrn
pravo nevarnost napada na življenje in telo Gefahr für Leib und Leben
pravo zoper življenje in telo gegen Leib und Leben
razmerje duša-telo das Leib-Seele-Verhältnis

4.
Sv. Rešnje telo der Fronleichnam, das Fronleichnamsfest
|
na telesu (na sebi) am Leibe, am Körper
po vsem telesu am ganzen Körper, am ganzen Leibe (drgetati zittern), an allen Gliedern
predstava o lastnem telesu das Körperschema, das Körperbild
pri živem telesu bei lebendigem Leibe
v telesu im Körper
z dušo in telesom mit Leib und Seele
puder za telo der Körperpuder

temelj² [ê] moški spol (-a …) figurativno (podlaga) die Grundlage, das Fundament, die Basis
temelj zaupanja die Vertrauensbasis
temelji množina kake stroke: Grundlagen množina
kriza temeljev die Grundlagenkrise
spor o temeljih der Grundlagenstreit
majati temelje česa: an den Grundfesten von (etwas) rütteln
do temeljev pretresti kaj: (etwas) in seinen Grundfesten/bis in seine Grundfesten erschüttern
postaviti temelje stroke, politike: den Grund zu (etwas) legen
postaviti na zdrave temelje konsolidieren
iz temelja napačen grundfalsch

tes|en¹ [ê] (-na, -no)

1. obleka, čevlji, vrata, soteska: eng; večina, zmaga, obleka: knapp

2. (neprepusten) dicht, lecksicher

3. stiki: eng; sorodstvo: eng, nah; prijateljstvo: innig
|
tesna povezanost z enge Berührung mit
tesna večina knappe Mehrheit
v tesnem sorodstvu z [engverwandt] eng verwandt mit
na tesnem z knapp an/bei (na tesnem z denarjem knapp bei Gelde)
dirka s tesnim izidom das Kopf-an-Kopf-Rennen

tèšč empty; fasting

na tèšče on an empty stomach
biti tèšč not to have breakfasted
sem še tèšč I have had no breakfast yet

težáven difficult, hard, trying; arduous; exhausting; figurativno uphill

težávne okoliščine trying circumstances pl
njegov položaj je zelo težáven his situation is a very trying one
težáven (trd) boj an uphill struggle

tihotapi|ti (-m) pretihotapiti schmuggeln (iz hinausschmuggeln, herausschmuggeln, mimo vorbeischmuggeln an, v hineinschmuggeln, hereinschmuggeln …)