Franja

zvŕst kind, sort, type, ZDA figurativno stripe; zoologija, botanika species; botanika family

človek čisto drugačne zvŕsti a man of a quite different calibre

žèći žèžēm, oni žègū, žèzi, žèzijāh, žègoh
1. žgati, pripekati: sunce sve toplije žeže
2. žgati: žeći vapno, kreč
3. peči, žgati: kopriva, kandžija žeže
4. žežen kašu hladi kdor se je opekel, je drugič previden; žežena rakija dvakrat žgano žganje, prepečenica; žeženo zlato čisto zlato

ἁγιστεύω (ἁγίζω) 1. posvečujem. 2. sem svet; βιοτὰν ἁγιστεύει njegovo življenje je čisto.

ἁγνεύω (ἁγνός) 1. sem čist, z inf. smatram kaj za čisto, sveto (za vestno reč). 2. očiščujem.

ἀκρατο-πότης, ου, ὁ ion. ἀκρη- kdor pije čisto (nemešano, suho) vino, pivec čistega, nemešanega vina.

ἄ-πῠρος 2 (πῦρ) 1. ep. ki še ni bil v ognju, nerabljen, nov. 2. ki ni bil v ognju napravljen, brez ognja, nekuhan, nestopljen, χρυσός čisto, suho zlato.

ἔμ-παλιν, τὸ ἔμπαλιν (= τοὔμπαλιν) adv. 1. (zopet) nazaj εἰς τοὔμπαλιν ἔρχομαι, πορεύομαι. 2. nasproti pak, (ravno) nasprotno z gen. ali ἤ; τὰ ἔμπαλιν πέφυκά τινος imam nasprotno (drugačno) naravo ali lastnost nego, τὰ ἔμπαλιν ἤϊσαν ἢ οἱ Λακεδαιμόνιοι šli so po čisto drugi poti nego L.; τὸ ἔμπαλιν γνώμην ἔχω ἢ οὗτοι moje mnenje je nasprotno mnenju teh; ἔμπαλιν λέγει trdi nasprotno (prejšnjemu); τὰ ἔμπαλιν v nasprotno smer, ἐκ τοῦ ἔμπαλιν z nasprotne strani.

ἔμπᾱς, ἔμπα poet., ep. ἔμπης 1. adv. do cela, popolnoma, čisto, povsem, vsekakor, seveda, zelo. 2. vendar, vkljub temu, navzlic; pri pt. ali s πέρ: če tudi, če prav.

ἐπι-σκυθίζω ion. dajem komu po skitski navadi piti čisto (nemešano) vino.

εὐαγέω (εὐ-αγής) poet. živim čisto ali nedolžno.

εὔ-δηλος 2 čisto jasen, očividen ὅτι.

καθαρείως adv. čisto, snažno.

καθαρεύω (καθαρός) 1. intr. sem čist, ohranim se čistega, ἀπὸ τοῦ σώματος na telesu. 2. trans. ohranim kaj čisto πόλιν.

καθαρός 3 1. a) čist, prost (česa), neomadeževan, čeden, neskaljen, jasen, veder καθαρὸν φρένα ἔχω, χεῖρας čistih rok; b) prost bolezni, zdrav, τὸ καθαρὸν τοῦ στρατοῦ zdravi del vojske; c) brez ovir, neoviran, nemoten, ἐν καθαρῷ na prostem, odprtem polju, brez ovire, τὸ ἐμποδὼν καθαρὸν γίγνεται zapreka se odpravlja; pren. jasen, urejen, πάντα ἦν καθαρά vse je bilo v redu. 2. brez primeska, nepomešan, pristen, odkritosrčen, στρατός sami državljani, καθαρὰν κλῇδα φρενῶν ἀνοίγω odprem vrata odkritosrčnega srca = pridobim si po zvijači njegovo zaupanje; θάνατος poštena, častna smrt (ne na vešalih). 3. NT brez krivde, nedolžen, čist ἀπό τινος, popoln, nepokvarjen. – adv. καθαρῶς čisto, jasno, pošteno, odkritosrčno.

κατ-αθῡμέω sem čisto malosrčen; aor. popolnoma mi je upadel pogum.

παγ-χάλκεος 2 ep. πάγ-χαλκος 2 ep. poet. ves iz medi, čisto bronast.

παγ-χρῡ́σεος 2 ep. πάγ-χρῡσος 2 poet. ves zlat, čisto zlat.

παν-άμωμος 2 popolnoma brez graje, čisto brez napake.

πάν-σοφος 2 zelo moder, čisto pameten.

παν-τελής 2 (τελέω) čisto dovršen, popolnoma dokončan, popoln, δάμαρ prava (z otroki oblagodarjena) žena, ki je uživala vse pravice, μοναρχία neomejen, ves, ἐσχάραι presvet; vsi (Antig. 1016); adv. εἰς τὸ παντελές NT, παν-τελῶς, ion. -έως popolnoma, čisto, sploh, vobče.