Franja

quīntārius 3 (quīntus) pet vsebujoč, peteren: numerus Vitr. = 5/6 (če se vzame število 6 za celoto), limes Hyg. ki zajema 5 centurij.

quis-quam, quid-quam, priličeno quic-quam, najsplošnejši pron. indefinitum (sploh) kdo, (sploh) kaj; večinoma subst. v zanikanih ali po smislu nikalnih stavkih: Ter., Naev. ap. Gell., Caecil. ap. Non., L., N. idr., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci., nego quemquam dixisse Ci. zanikam, da je kdo … = trdim, da ni nihče … ; skromnejša obl. zanikanja: vix quisquam reperietur Ci. Pogosto v ret. vprašanjih z nikalnim pomenom: estne quisquam? Ci., quisquamne istud credet? Ci., an quisquam potest sine perturbatione mentis irasci? Ci. Od tod tudi v trdilnih stavkih, če se da to misel izraziti tudi nikalno z nemo oziroma nihil ali kadar se pričakuje nasprotje: si quisquam est infelix, ego profecto is sum Ci. = nemo me infelicior est, quamdiu quisquam erit, qui te defendere audeat, vives Ci. dokler si bo sploh kdo upal — česar nihče ne pričakuje — braniti te, si animadversum esset quemquam ad hostes transfugere conari N. da skuša kdo — kar pa ni verjetno — prebegniti k sovražniku; tako tudi v primerah, katerih drugi člen je nikalnega pomena: taetrior hic quam quisquam Ci. = nemo tam taeter. Redko se uporablja ta pron. adj. = (sploh) kateri, (sploh) kak(šen): rumor quisquam, quemquam virum Ci., nec (neque) quisquam Ci., C., S. in nihče, in nobeden, non quisquam Pl., H., N. ali haud quisquam H. nihče, nil (nihil) quidquam Kom., Ap., Gell. prav (celo) nič; nec quisquam unus L. in ni ga bilo, in niti eden, in niti eden ne, quisquam unus L. kdor si bodi (kdorsibodi), kateri si bodi (katerisibodi), sploh kdo. Z gen.: S., Sen. tr. idr., vestrûm quisquam L., nostrum quisquam Pl., nec satis quidquam iusti doloris est L.; quisquam kot fem.: nec quisquam alia mulier Pl., vidisse anum quemquam Pl., illarum neque quisquam Ter. — Adv. abl. sg. n quōquam kam: Pl., Ter., L. idr., quoquam si accessisti Ci., an quoquam mihi adire licet S., non se quoquam movit ex urbe N. nikamor; metaf. = in aliquam rem v kaj: neque quoquam posse resolvi Lucr.

Opomba: V klas. lat. se fem. sg., večinoma tudi abl. sg. quoquam, ves pl. (ki ga ta pron. nima) in adj. quisquam nadomeščajo z ullus.

quitte [kit] adjectif prost (dolga, obveznosti); nič dolžan

nous sommes quittes smo kvit
être, faire quitte à quitte biti kvit
il est quitte de toutes dettes nima več dolgov
être quitte de ses dettes (d'un souci) znebiti se, odkrižati se dolgov (skrbi)
je suis quitte envers toi ničesar več ti ne dolgujem
tenir quitte de oprostiti, odvezati od
vous êtes tenu quitte de ce que vous devez encore oproščeni ste dolga, ki ga še imate
on ne peut le tenir quitte de sa promesse ne moremo ga odvezati njegove obljube
je ne l'en tiens pas quitte pour cela tega ga ne odvežem, tega ga ne oprostim
en être quitte pour le majhno nevšečnost prestati, dobro jo odnesti
la voiture s'est re-tournée dans le fossé; j'en ai été quitte pour la peur avto se je prekucnil v jarek; samo malo strahu sem doživel (nič hujšega ni bilo)
en être quitte à bon marché poceni jo odnesti
jouer (à) quitte ou (à) double vse tvegati, vse staviti (pri igri)
quitte à tvegajoč, kljub, magari, čeprav, tudi če
vérifions les comptes, quitte même à perdre du temps preglejmo račune, tudi če izgubimo nekaj časa

ràd volontiers, avec plaisir ; (rade volje) de bon gré, de bonne volonté, de bonne grâce

od srca rad avec (le plus) grand plaisir, très (ali bien) volontiers, de bon cœur
rad imeti koga aimer (bien) quelqu'un, avoir de l'affection pour quelqu'un
rad kaj storiti aimer (à) faire quelque chose, prendre plaisir (ali trouver du plaisir) à faire quelque chose
rad čitati (plesati, voziti avto) aimer (bien) lire (danser, conduire)
rad bi vedel, če je voudrais (ali j'aimerais bien) savoir si
to rad verjamem je le crois volontiers (ali bien), je veux bien le croire
biti rad v nekem kraju se plaire dans un endroit
rad sem v Parizu je me plais à Paris
posebno rad imeti kaj avoir une préférence marquée (ali une prédilection) pour quelque chose
ne imeti rad česa ne pas aimer quelque chose
rad piti être adonné à la boisson, aimer la bouteille, familiarno aimer la dive bouteille, bien lever le coude
kaj bi radi? (v trgovini) qu'y a-t-il pour votre service?, que désirez-vous?

radovéden inquisitive; curious

preveč radovéden over-inquisitive, pogovorno nosy
radovéden sem (= rad bi vedel), če bodo prišli I wonder if they will come

radovéden curieux, indiscret

biti radoveden na kaj être curieux de quelque chose
ne bodite tako radovedni! ne soyez pas si curieux!
radoveden sem, če pride je suis curieux de voir s'il viendra

radovéden curioso

biti radoveden na tener curiosidad (ali estar curioso) por (saber)
radoveden sem, če ... estoy curioso por saber si...

rate¹ [réit] samostalnik
razmerje, odnos, mera, proporcija; odstotki; obrok; pristojbina, porto, taksa, tarifa, (predpisana) cena; tečaj, kurz; stopnja; rang; lokalni, občinski davek; kategorija
navtika razred; poprečna hitrost (hoja, hod)

at an easy rate brez velikih stroškov
at any rate v vsakem primeru, vsekakor, brezpogojno
at the current rate po dnevnem tečaju
at a great rate zelo hitro
at the rate of po ceni od, po tečaju od
at the rate of 30 miles an hour s hitrostjo 30 milj na uro
at the rate of 5 pounds za ceno, po ceni 5 funtov
at that rate v tem primeru, v takih okolnostih, na ta način, če je to tako
at this rate na ta način, če se bo sedanji položaj nadaljeval
at a tremendous rate s strašansko, z noro brzino, hitrostjo
by no rate nikakor, na noben način
rates and taxes občinski in državni davki
rate of the day dnevni tečaj
rate of exchange menjalni tečaj; borzni tečaj
rate of interest obrestna mera
rate of insurance stopnja zavarovanja
rate of issue emisijski tečaj
rate of wages plača
birth-rate število rojstev
death-rate število smrti, umrljivost
a first-rate economist prvovrsten ekonomist
inland rate notranja (tuzemska) poštnina
railway rates železniška tarifa
a second-rate hotel hotel II. kategorije
special rates posebne tarife

ratiō -ōnis, f (rerī; prim. it. razione, sl. račun) račun(anje), izračun, izračunavanje, preračun, preračunavanje

I.

1. račun(anje) v pravem pomenu besede: magna ratio Ci., auri ratio constat Ci. račun se ujema, račun drži, izračunano je prav, ratio alicuius rei ali alicui rei stat Plin. iun. račun tako rekoč trdno stoji = sem na čistem s čim, in rationem inducere Ci. vračunati (vračunavati), zaračunati (zaračunavati), v račun vzeti (jemati), postaviti (postavljati), vključiti (vključevati), ratio quidem hercle apparet Ci. je jasen, rationem referre, reddere alicui alicuius rei Ci. položiti (polagati) račun o čem, glede česa = da(ja)ti odgovor glede česa, odgovoriti (odgovarjati), rationem (rationes) conficere, inire, putare, computare, ducere, subducere Ci. idr. ali componere T. račun spraviti (spravljati) na čisto, izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), rationem inire C. ali habere Ci. narediti (delati) račun, izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), obračunati (obračunavati), rationem exigere Val. Max., Plin. iun. ali rationem repetere, (re)poscere ab aliquo Ci., Cu. zahtevati (terjati) račun (odgovor) od koga, (po)iskati odgovor pri kom, (po)klicati koga na odgovor, rationes (ab aliquo) accipere Ci., Sen. ph. dati si račun položiti (od koga), ratio aeraria Ci. denarna mera, znižano denarno merilo, znižana kovna stopnja; pl. libri rationum Aur. računske (knjigovodske) knjige; occ.
a) popis, statistični pregled (očrt), seznam, spisek, (uradni) zapisnik, razvid, zaznamek: cedo rationem carceris, quae diligentissime conficitur Ci. zapisnik (seznam) jetnikov, jetniški zapisnik (dnevnik), rationes imperii Suet.
b) vsota, število, številka, broj: ea nimia est ratio Pl., ista ratio maxima est Pl.

2. sinekdoha opravek, opravilo, posel, poslovna zadeva (reč), zadeva, reč, dogodek: predvsem o denarnih poslih: ratio nummaria Ci., rationes explicare Ci.; v aliter. zvezi (hendiadyoin): qui iam cum isto … re ac ratione coniunctus esset Ci. imovinske zadeve, de tota illa ratione atque re Gallicana Ci., nisi de rebus rationibusque societatis decidisset Ci.; potem tudi metaf.: de ratione atque re Gallicana Ci. o dogodku v Galiji, haec res est ex domestica ratione Ci. se tiče notranjih razmer, spada med (zadeva) notranje razmere, fori iudiciique rationem Messalla suscepit Ci. politične in sodne posle (zadeve), ratio civitatis Ci. državni posel, državni opravek, državna zadeva, ratio belli Ci. vojni posel, vojna zadeva, publicae privataeque rationes C. javno in zasebno občevanje, javni in zasebni stiki, aliquid cadit in rationem utilitatis Ci.; od tod

3. meton. meae (tuae itd.) rationes = moja (tvoja itd.) korist, moj (tvoj itd.) hasek, moj (tvoj itd.) prid, moj (tvoj itd.) dobiček: rationes meas vestrae saluti anteposuissem Ci., me ad eius rationes adiungo Ci., suam rationem ducere Ci. v mislih imeti svojo korist (svoj prid), meis alienissimum rationibus Ci., prout ratio poscit T.

4. metaf. (pre)račun = premislek, premišljevanje, preudarek, preudarjanje, tehtanje, pretehtavanje, razmišljanje, razmislek, presoja(nje): inita subductaque ratione nefaria scelera meditantes Ci. po začetem in končanem razmisleku, habeo rationem (premišljam), quid acceperim Ci., quantum in ratione esset Hirt. kolikor se je dalo preračunati; od tod occ.
a) (z objektnim gen.) ozir, pogled na kaj, mar(anje), skrb, briga za kaj, poštev, upoštevanje: vel dignitatis vel commodi rationem habere Ci. ozirati se, pomisliti na kaj, v poštev (ozir) jemati kaj, non ullius rationem sui commodi ducere Ci. ozirati se, gledati, v mislih imeti, habere se rationem officii pro beneficiis Caesaris C. skrbeti za, brigati se, oratores … ad nostrorum annalium rationem veteres Ci. glede na, dii rationem habent piorum et impiorum Ci. skrbijo za … , gledajo na … , pro ratione pecuniae liberalius est tractatus Ci., salva utriusque temporis ratio est T. na obe dobi se je primerno oziralo, za obe obdobji se je primerno poskrbelo, salvā diligentiae tuae ratione Plin. iun. s popolnim ozirom na tvojo previdnost, brez škode za tvoj prav, ne da bi bila tvoja previdnost prikrajšana, sin est in me ratio rei publicae = sin rationem habeo Ci. če mi je mar za korist države, če skrbim za korist države, virtutis et vitiorum sine ulla divinā ratione (ne oziraje se na bogove) grave ipsius conscientiae pondus est Ci.
b) razmerje, odnos, zveza, občevanje, stik: rationem habere cum aliquo (aliqua re) Ci. biti v zvezi s kom, občevati s kom = alicui ratio est (intercedit) cum aliquo Ci., pacis quae potest esse cum eo ratio, in quo … Ci. kako je mogoče z njim živeti v miru, habenda cum M. Latrone pacis ratio Ci. mirno občevanje; pren.: ut ceteri menses in suam rationem reverterentur Ci.
c) postopanje, ravnanje, način ravnanja, pot = način, šega, navada, odnos, odnošaj, lastnost, svojstvo, kakovost, stanje, položaj: qua ratione? Ci., C., V. kako?, omnibus rationibus satisfacere C., omni ratione bellum comparare V., novā (aliā) ratione aliquid facere Ci., C., O., dementi ratione N., temerariā usus ratione N. postopanje, ravnanje, tua ratio existimatur astuta Ci., scribendi consilium ratioque Ci., eligendi et collocandi ratio Q., a me inita ratio est Ci. nastopil sem pot, podal sem se na pot, ad hunc interficiendum talem iniit rationem N., ratio perficiendi quaerebatur C., vitae naturaeque nostrae ratio Ci., cogitandi pronuntiandique ratio Ci., rei militaris ratio Ci., nullum sibi iste neque infitiandi rationem neque defendendi facultatem reliquit Ci., ad praecipiendi rationem delapsa est oratio mea Ci. poučevanje; od tod konkr. = kakovost: agminis C., pontis C., tempestatum Ci., comitiorum ratio Ci. ravnanje (postopek) pri volitvah, ratio Galliae C. položaj, ratio pecuniarum Ci. denarna (finančna) razmerja, denarni (finančni) odnosi.
d) vodilo, pravilo, navodilo, sredstvo: novae bellandi rationes reperiebantur C., extremam rationem belli sequens colles occupabat C.
e) od tod po načrtu zasnovano ravnanje, načrtno (premišljeno, preudarno) ravnanje (postopanje), metoda, način, postopek, ukrep, domislek, domislica, namera, osnova, načrt, preudarek, premislek, odredba, odlok, ukaz, naredba, zakon: si sunt ratione translata (sc. aliena verba) Ci. razumno, primerno, ustrezno, prikladno, istam rationem otii tui probo Ci. načrtovano (na načrtu temelječe) brezdelno življenje, meae vitae rationes ab ineunte aetate susceptae Ci. življenje, kakor sem si ga bil zasnoval (začrtal, uredil), vicit ratio parcendi T., ratio belli C., belli gerendi C., Cu., proelii C. način, metoda, rationes belli gerendi communicare C. dogovoriti se o vojnih določilih, o načinu vojskovanja, rationes rerum publicarum aut constituendarum aut tuendarum Ci.; pogosto kot hendiadyoin: eadem defensionis ratio viaque Ci. ali ratione et viā procedit oratio Ci. ali quae ratione docentur et viā (modo) Ci. po načrtu, metodično; čisto konkr.: eius ratio non valuit V. načrt, tua ratio est ut … Ci. ti nameravaš, rationem Pompei sequendi omittere C., intervallis ratione distinctis Ci. pravilno, insanire certā ratione H. —

II.

1. miselna zmožnost (sposobnost), (raz)um, pamet(nost), razbòr, razbórnost, razborítost, bistroumnost, previd(nost), razsodnost, preudarnost, modrost, inteligentnost, inteligenca, intelekt, sprevidnost, presoja, (raz)umevanje, uvid, uvidenje, uvidevanje, sprevid(enje), spozna(va)nje, spoznava, spoznatev, dojemanje, dojetje ipd.: ratio docet et explanat, quid faciendum, quid fugiendum sit Ci., nec ratione nec visu perspici posse Cu., homines rationis egentes V., O., rationis participes Ci., fortuna omni ratione potentior Cu., te ratio ducat, non fortuna L., ratio ac disputatio Ci., magis ratione quam vi persuasit Vell., quod domi te inclusisti, ratione fecisti Ci. si naredil pametno, id nullā ratione factum nobis videtur C. prav neumno, ratione providere C., ratione aliquid metiri H., ratione et consilio vincere C., quantumque in ratione esset exploravit Hirt. kar je bilo pametno, nec sat rationis in armis V. ni razvidno, kaj naj (kaj lahko) opravi orožje, ratione insanire Ter. pri zdravi pameti; ratio est pametno biti, dobro biti, koristno se zdeti, ali ratio non est z inf. ne biti pametno, ni svetovati, ne kazati (kaj): cui adquiescere Cremonae ratio fuit T., minari divisoribus ratio non erat Ci.; in tako
a) minime est rationis z inf.: Col.
b) rationis est z inf.: Plin. iun.

2. meton. (pameten) vzrok, (pameten) razlog, nagib, vzgib, povod, pobuda: est aliqua huiusce rei ratio Ci. za to obstaja pameten razlog, nostra confirmare argumentis et rationibus Ci., ergo eius causae (sc. matricidii) ratio est, quod illa Agamemnonem occiderit Ci., nihil rationis adfers, quamobrem … Ci., ad eam sententiam cum reliquis causis haec quoque ratio eos deduxit, quod … C., ratio cunctandi T., liberalitas, cui ratio non constat Plin. iun. ki ne izvira iz plemenitega nagiba (plemenitih nagibov); ratio nulla est z inf. ne biti nobenega razloga: nullam esse rationem amittere eius modi occasionem Ci.; od tod

3. sinekdoha podkrepitev (pokrepljevanje) z razlogi (dokazi, argumenti), dokaz, dokazovanje, argumentiranje, argumentacija, obrazložitev, obrazložba, razlaga, utemeljitev, utemeljevanje: ut nunc ratio cogit Ci., geometricis rationibus non credere Ci., geometricis … rationibus probare Macr., quid ergo opus est, dicet aliquis, ratione Ci. zakaj (čemu) je torej potrebno … dokazovanje?, rationem concludere Ci. skleniti, zaključiti, ratio est autem, cum omnis quaestio in argumentatione constitit Ci.; kot ret. t.t.: Q.

4. misel, mnenje, sodba, nazor, pogled na kaj: mea sic est ratio et sic induco animum meum Ter., in aliquam rationem scribere, loqui Ci., mollior ratio O., dissentio ab hac ratione Ci.; occ.
a) (politična) smer (usmeritev), tendenca, težnja, struja, duh, načelo, smer, pravec, stranka: bona ratio cum perdita confligit Ci. konzervativci z radikalci, florens homo in populari ratione Ci. v demokratski stranki, ratio temporum Ci.
b) (znanstvena) teorija, teoretično znanje, nauk, nazor, naziranje, načelo, princip, učeno mnenje, sistem, znanost, veda: (sc. est in me) huiusce rei ratio aliqua Ci. o tem imam nekaj teoretičnega znanja, sic ratio atque usus belli non intermittitur C. vojna (vojaška) teorija in praksa, erat enim tunc haec nova et ignota ratio, solem lunae oppositum solere deficere Ci., sine ulla arte aut ratione diiudicant Ci. ne da bi poznali prakso in teorijo (načela prakse in teorije) umetnosti.
c) filozofski (modroslovski) sistem (sestav), filozofski nauk, filozofska (modroslovna) šola: Epicuri ratio Ci. nauk, filozofski sistem, filozofija, ratio Stoicorum, Cynicorum Ci.

Opomba: Star. abl. rationi (po novejših izdajah pravilna obl. ratione) Lucr. (6, 66).

razbíjati (-am) | razbíti (-bíjem)

A) imperf., perf.

1. rompere, spaccare; spezzare; scindere; fiz. disintegrare:
razbiti skalo spaccare un sasso
razbijati na manjše dele frantumare
fiz. razbijati atome disintegrare gli atomi
razbiti kozarec rompere un bicchiere
razbiti komu gobec spaccare il muso a qcn.

2. battere; pestare; bussare:
konj razbija ob tla il cavallo scalpita
razbijati po vratih bussare (violentemente) alla porta

3. pren. strimpellare, pestare:
razbijati po klavirju pestare sulla tastiera del pianoforte

4. pren. (močno utripati) battere forte:
srce razbija od strahu il cuore batte forte per la paura

5. pren. frantumare, scindere:
razbiti prevelika obdelovalna zemljišča frantumare superfici coltivabili troppo vaste

6. pren. distruggere, dissipare; confutare:
razbijati iluzije distruggere le illusioni
razbijati zmotne teorije confutare le false teorie
razbijati po martellare qcs.
razbijati s krampom picconare
PREGOVORI:
sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

B) razbíjati se (-am se) | razbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

1. rompersi, spaccarsi, fracassarsi, sfasciarsi, schiantarsi:
ladje se je razbila ob čereh la nave si schiantò contro gli scogli

2. ekst. fallire:
načrt se je razbil il piano è fallito

3. pren. scindersi:
stranka se je razbila v več struj il partito si scisse in varie correnti
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo (toliko časa), dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe

C) razbíjati si (-am si) | razbíti si (-bíjem si) imperf., perf. refl. spaccarsi, rompersi (tudi pren.):
razbijati si glavo rompersi la testa; pren. rompersi la testa, scervellarsi, arrovellarsi

razčêsniti (-em) perf.

1. (razklati) spaccare, fendere

2. (odpreti) aprire;
glavo ti bom razčesnil, če ne umolkneš se non stai zitto ti spacco la faccia
ne, pa če se razčesneš no e poi no
razčesniti se od jeze schiantare dalla rabbia

razen¹ prislov, veznik

1. außer, ausgenommen

2.
razen če außer wenn, es sei denn, ausgenommen (dežuje außer wenn es regnet/es sei denn, es regnet/ausgenommen es regnet)
razen da außer, außer [daß] dass
razen kadar außer wenn
razen kolikor außer, außer wenn (imaš boljši predlog außer du hast einen besseren Vorschlag)

rázen except, with the exception of; but; (knjižno) save

rázen če unless
rázen da except that, (knjižno) save that
rázen tega besides, in addition
vsi rázen enega all but one
vsi rázen mene everyone except (ali but) me
vsi rázen njega everyone except him
nič rázen... nothing but...
rázen v nepredvidenih okoliščinah barring unforeseen circumstances
nimam ničesar rázen tega, kar zaslužim I own nothing except what I earn myself
rázen nemščine govori ona tudi rusko besides German she also speaks Russian
pridem jutri, rázen če določite kak drug dan I shall come tomorrow unless you (should) decide on another day
počutil sem se dobro, rázen da me je bolela glava I felt well except that I had a headache
rázen dveh razbitih oken je bila hiša nepoškodovana except for two broken windows the house was intact
rázen ubijanja je on vsega zmožen he's ready for (ali capable of) anything short of murder

rázen à part, excepté, à l'exception de, exception faite de, à l'exclusion de, (mis) à part, sauf, hormis ; (poleg) outre, hors de, en dehors de, en plus de, à côté de, en sus de

razen če sauf si, excepté si, à moins que… ne (+ subjunktiv)
razen tega outre cela, en outre, de plus
nimam (nobenega) prijatelja razen njega je n'ai pas d'ami sauf lui (ali à part lui, excepté lui, autre que lui)
prišel bom, razen če bo deževalo je viendrai sauf s'il pleut (ali excepté s'il pleut, à moins qu'il ne pleuve)
nič se ni spremenilo, razen da smo se postarali rien n'a changé si ce n'est que (ali hormis le fait que, à part le fait que) nous avons vieilli

rázen

A) adv.

1. tranne, salvo, fuorché:
lokal je odprt vse dni razen v nedeljo il locale è aperto tutti i giorni tranne la domenica

B) rázen konj. a meno che:
pride, razen če se ne premisli verrà, a meno che non cambi idea

C) rázen prep.

1. eccetto; (z nikalnico) eccetto, altro che, meno:
prišli so vsi razen enega vennero tutti meno uno
ne uživa ničesar razen čaja non prende altro che il tè

2. (poleg) oltre a:
odbor šteje razen predsednika še pet članov il consiglio comprende, oltre al presidente, altri cinque membri

rázen (izvzemši) salvo, excepto, a excepción de, menos ; (poleg) aparte de, sin contar, además de

razen tega además
vsi razen enega todos excepto (ali menos) uno
razen da ... excepto que
razen če a menos que
prišel bom, razen če bo deževalo vendré a menos que llueva

rázen

I. predl./prisl. în afară de, cu excepţia

II.
□ razen če vez. numai dacă

III. -zna -o prid. diferit, divers, variat

razkréhniti (-em)

A) perf. spaccare;
razkrehniti gobec aprire, spalancare il muso

B) razkréhniti se (-em se) perf. refl. slogarsi (l'anca, il ginocchio):
pren. ne dovolim ti, pa če se razkrehneš non te lo permetto anche se ti facessi in quattro

razmer|e¹ [é] ženski spol množina

1. Verhältnisse množina, -verhältnisse (družinske Familienverhältnisse, geološke Abdachungsverhältnisse, prehranske Ernährungsverhältnisse, prometne Verkehrsverhältnisse, na cesti Straßenverhältnisse, svetlobne Lichtverhältnisse, terenske Geländeverhältnisse, vojne Kriegsverhältnisse, življenjske Lebensverhältnisse)
snežne razmere Schneeverhältnisse, die Schneelage
vremenske razmere Wetterverhältnisse, die Witterung, Witterungsverhältnisse
v dobrih razmerah živeti: in gesicherten Verhältnissen

2. (situacija) die Situation (prometne Verkehrssituation, vozne Fahrsituation, na tržišču Marktsituation)

3. (pogoji) Bedingungen množina (v razmerah unter Bedingungen), -bedingungen (vremenske Witterungsbedingungen, normalne Normalbedingungen)
po sili razmer notgedrungen
v danih razmerah unter gegebenen Bedingungen

4. (okoliščine) Umstände množina (če bodo razmere dopuščale wenn es die Umstände erlauben)
pač glede na razmere je nachdem

razuméti to understand; to comprehend, to get, to make out; to grasp, to apprehend, to take in

napačno razuméti to misunderstand, to mistake
ne razumem vas čisto I don't quite follow you
dobro se razumem z njim I get on well with him
tega ne razumem this is beyond me, this is beyond my comprehension, I cannot make head or tail of it
ali naj razumem, da...? am I to take it that...?
me razumeš? do you get me?
(že) razumem I see, I understand
razuméti! radio roger!
ne razumem se na konje I have no experience with horses
nisem mogel prav razuméti njegovega imena I could not catch his name
me razumeš?, si me razumel? do you understand me?, pogovorno got the idea?, pogovorno O.K.?
to se razume that's understood, of course!, I quite see!
slabo ste razumeli you have got hold of the wrong end of the stick
ne razumite me napačno don't get me wrong
to se samo po sebi razume that is a matter of course, that stands to reason, that goes without saying
on se razume na to he is clever at it, he is well versed in it, he is at home in it, he is well experienced (ali skilled) in it
naj me vrag vzame, če razumem! I'll eat my hat if I understand that!
z njim se ni možno razuméti there is no dealing with him
napačno me razumete you mistake me
ona hitro razumeva she is quick-witted
on počasi razumeva he is dull-witted
on ne razume šale he can't take a joke
dobro se razuméti na posle to know one's business
brez nadaljnjega se razume, da... it is an understood thing that...
dobro se razuméti s kom to stand well with someone
dobro se razumejo they get on well together, they get on (ali along) with one another, they are on good terms
ne razumejo se med seboj they are at odds (ali at variance)
ne razumejo se preveč they don't take to one another much
razuméti se kot pes in mačka (figurativno) to get on like cat and dog
dali smo jim razuméti we gave them to understand
dali so mi razuméti, da... I was given to understand that...
tega nisem prav nič razumel (figurativno) I could not make head or tail of it
da, razumel sem! aeronavtika roger!