Franja

sécher [seše] verbe transitif o-, po-sušiti; populaire pustiti ležati; ne iti (quelque chose k čemu), »špricati« (šolo), ne obiskovati, zamuditi; populaire izpiti

verbe intransitif, se sécher po-, o-sušiti se, postati suh; oveneti, posušiti se (rastlina); figuré (= sécher sur le fil) zaman čakati; ne vedeti odgovora (v šoli)
sécher un godet (familier) izprazniti ga kozarček
sécher sur ses livres vedno pri knjigah sedeti
sécher des figues posušiti smokve
sécher un verre d'un trait v dušku izprazniti kozarec
sécher la classe, les cours špricati pouk, predavanja
il a séché en histoire slabo je odgovarjal v zgodovini (v šoli)
sécher d'envie, d'impatience skoprneti od zavisti, od nestrpnosti
sécher sur pied dolgočasiti se (pri čakanju), skoprneti (od nestrpnosti)
la chaleur a séché les ruisseaux suša je osušila potoke
le froid sèche la peau mraz suši kožo
des linges sèchent aux fenêtres perilo se suši na oknih
faire, mettre sécher du linge obesiti, razprostreti perilo za sušenje

secírati -am nedov./dov. a diseca, a face o disecţie

sēcūritās -ātis, f (sēcūrus) brezskrbnost

1. (v pozitivnem pomenu) brezskrbnost, neustraš(e)nost, neplašnost, neboječnost, spokòj, spokojnost, spokojenost, pomirjenost, mirnost, dušni pokoj, srčni mir ipd.: Q., SEN. PH. idr., securitas, quae est animi tamquam tranquillitas CI., tranquillitas animi atque securitas adsit CI., securitatem ei magna pars amicorum faciebat L., dies ille nobis securitatem et otium dabit PLIN. IUN., tanto impensius in securitatem compositus T.; v pl.: somno ac securitatibus iamdudum hoc facit, quod ... PLIN.; z objektnim gen.: operosissima securitas mortis PLIN.; occ. neobupanost, pogum, (pre)drznost: ut timorem eius suā securitate leniret PLIN. IUN., sic est habenda auctoritatis ratio, ne sit invisa securitas Q., securitas erroris humani AUS.

2. (v negativnem pomenu) brezskrbnost = neskrbnost, nebrižnost, brezbrižnost, nemarnost, malomarnost, ravnodušnost: VELL., GELL. idr., res altera taedium laboris, altera securitatem parit Q., nunc inhumana securitas T.; z objektnim gen.: quae nullā scribendi securitate laxantur Q.

3. metaf. (obj.)
a) varnost, zagotovilo, jamstvo, poroštvo, garancija, gotovost, nedvomnost, zanesljivost: securitas securitate mutuā paciscenda est SEN. PH., salutis securitatisque nulla signa sunt PLIN., securitati ante quam vindictae consuleret T., diligentissimum securitatis urbanae custodem habemus VELL.
b) kot t. t. poslovnega jezika varnost, varščina, pobotnica, potrdilo o plačilu, (s)prejemnica, (s)prejemno potrdilo, sprejemna listina: ICTI. idr., qui dignitati suae quam securitati consuli malit SEN. PH.; v pl.: SID., securitates accipere AMM., securitates reddere COD. TH.

seismography [saizmɔ́grəfi] samostalnik
nauk, ki opisuje potresne pojave; uporabljanje seizmografa in nauk o tem

seismology [saizmɔ́lədži] samostalnik
znanost o potresih in potresnih pojavih, seizmologija

Selbstbestimmung, die, samoodločba; odločanje o sebi; nationale Selbstbestimmung samoodločba naroda/narodov

Selbstverständnis, das, predstava o sebi, umevanje sebe

Selbstzweifel, der, dvom o samem sebi

self-esteem [selfistí:m] samostalnik
dobro mnenje o samem sebi, domišljavost

self-opinion [selfəpíniən] samostalnik
(visoko) mnenje o (samem) sebi; domišljavost; trmoglavost, nepopustljivost v svojih nazorih

self-partial [selfpá:šəl] pridevnik
veliko si domišljajoč o sebi

semantics [simǽntiks] samostalnik
množina semantika, nauk o razvoju pomena besed, pomenoslovje

semasiologie [semazjɔlɔži] féminin pomenoslovje, nauk o pomenu besed, semaziologija

semasiology [simeisiɔ́lədži] samostalnik
nauk o pomenu besed, zlasti o razvoju in spreminjanju pomena besed; semaziologija, semantika

Seminarschein, der, potrdilo o obiskovanju seminarja

sempliciario m (pl. -ri) knjiga o zeliščih

Sendungsbewußtsein, Sendungsbewusstsein, das, zavest/prepričanje o (lastnem) poslanstvu

sérologie [serɔlɔži] féminin nauk o serumih, serologija; proučevanje serumov

sēs-qui (iz *sēs [= semis] + -que, katerega e je oslabljen v i, pravzaprav „e(de)n in pol“, a je enica je v skrčeni besedi izpuščena)

1. adv. enoinpolkrat več, za polovico več: aut altero tanto (dvakrat) aut sesqui maior CI. za polovico večji.

2. v sklopih (npr. sesqui-modius, sesqui-pes, sesqui-hora, sesqui-iugerum) = poldrugi -a -o.

3. v zloženkah z vrstilnimi števniki = za (en) najmanjši ulomek več (tak ulomek, kolikor jih ima enakih z vrstilnim števnikom označena celota), npr. sesqui-tertius 3/3 + 1/3 = 4/3 (1 1/3), sesqui-octavus 8/8 + 1/8 = 9/8 = 1 1/8.

set-ball [sétbɔ:l] samostalnik
šport žoga, ki odloči o setu