Franja

povráten (of) return; recurrent, recurring; periodic; gramatika reflexive

s povrátno pošto by return of post (ZDA mail)
povrátni glagol reflexive verb
povrátni zaimek reflexive pronoun
povrátna igra return game
povrátno potovanje return journey (oziroma voyage)
povrátna pošiljka return cargo, return freight
povrátna vozovnica return ticket
kupiti, vzeti povrátno vozovnico to buy, to take a return ticket (za Pariz for paris)

prae-cludo -ere -clūsī -clūsum (prae in claudere)

1. zapreti (zapirati): (alicui) portas C., fores Pr., horrea Suet., ruinā aedificiorum praeclusa via Suet., maria bello quasi tempestate Fl.; meton.: praeclusit cunctos negotiatores Suet. dal je vsem (vele)trgovcem zapreti tržnice.

2. metaf. zapreti (zapirati), prepreti, ovreti (ovirati), zadrž(ev)ati, onemogočiti (onemogočati), preprečiti (preprečevati), zagraditi (zagrájati, zagrajeváti): iter O., orbem terrarum alicui Ci., sibi curiam Ci., omnes sibi aditus Ci., navigationem Auct. b. Alx., maritimos cursus magnitudo hiemis praecludebat Ci., linguam cani, ne latret Ph. ali (pren.) vocem Ph., vocem alicui L., vocis usum O. jezik zavezati, usta zamašiti (zapreti), sapo vzeti komu.

prae-stō² -āre -stitī -stitum, toda praestātūrus (v glag. se pomensko združujeta praestō iz prae in stāre „stojim pred kom“ in praestō iz praes + stō „stojim kot porok“ = „porokujem, sem porok, jamčim“)

I. intr.

1. stati pred kom, čim; metaf. odlikovati se, biti boljši: inter suos Ci., in aliquā re Lucr., aliquā re Ci., civitas inter Belgas minime multitudine praestabat C.; occ. (v negativnem pomenu): probro atque petulantiā S., truculentiā caeli praestat Germania T.; z dat. odlikovati se (pred kom), preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati) koga: Ter., H., Lucr. idr., Helvetii virtute omnibus praestant C., nostri maiores praestiterunt ceteris gentibus prudentiā Ci., praestare regi corporis habitu Cu.; tudi z acc.: eloquentiā omnes tum praestabat V., Hannibal ceteros imperatores praestitit prudentiā L.; impers. praestat (z inf.) bolje biti (bolje je): C. idr., praestat in eandem recidere fortunam Ci., sed motos praestat componere fluctus V.; v komparaciji: Pl. idr., pudere quam pigere praestat Pl., accipere quam facere praestat iniuriam Ci., mori millies praestat quam haec nati Ci. —

II. trans.

1. da(ja)ti na razpolago (na voljo), priskrbeti (priskrbovati), oskrbeti (oskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), podeliti (podeljevati), zagotoviti (zagotavljati): Col., Plin. iun., Suet. idr., hos usūs O., annonam Ci., exercitui stipendium L., sucos alumno O., senatui sententiam Ci. oddati glas, voluptatem sapienti Ci., balnea fortunatam praestantia vitam H., hosti terga praestare T. (ret. nam. dare, praebere); occ. v kakem stanju (položaju) vzdrževati, ohraniti (ohranjati): aliquem finibus certis Ci., rem publicam Ci., omnia Lucr.; z dvojnim acc.: Gell. idr., socios salvos Ci., aliquem incolumem H., iter mihi tutum praestiterunt Ci. so mi naredili varno, so mi zavarovali, praestare alicui mare tutum O. poskrbeti, da bo morje varno.

2. storiti (delati), izvršiti (izvrševati), kar je kdo dolžan, opraviti (opravljati), izpolniti (izpolnjevati): suum munus Ci., officium (alicui) C., id, quod pollicitus est, praestitit N. je vestno izpolnil, kar je bil obljubil, operam iure militari C. opravljati vojaško službo, nobilitatem equitum praestant C. so gibčni (okretni) kakor konjeniki, praestare vicem S., O., Ph. biti namestnik, nadomeščati koga, regi iusta Cu. izkaz(ov)ati zadnjo (poslednjo) čast; occ. izkaz(ov)ati, (po)nuditi (ponujati): hospitium Ph., honorem O., honorem debitum patri Ci., pietatem patriae Ci., benevolentiam alicui Ci., Cu., frequentiam atque officium alicui Hirt. v velikem številu se pokloniti komu.

3. javno (očitno, nazorno) (po)kazati ali izraziti (izražati): fidem Ci., L. zvestobo, hostes tantam virtutem praestiterunt C., namque eam voluntatem, quam exspectaram, praestiterunt Ci., vel magnum praestet Achillem V. naj se izkaže za drugega Ahila; refl.: victoria se praestet O.; večinoma s predik. acc. (po)kazati se, izkaz(ov)ati se: mens se praestitit invictam O., gravem se in amicitiā Ci., invictum se a labore Ci., se incolumem Lucr.

4. biti porok, porokovati, (za)jamčiti, (za)garantirati (za koga, kaj), zagotoviti (zagotavljati), biti odgovoren: alios, ceteros Plin. iun., Messalam Caesari Ci., (sc. Pompeium minime) periculum eorum praestare C. nikakor ne jamči za njihovo nevarnost, emptori damnum Ci. ali quidquid incommodi est in mancipio, id praestare debet venditor Ci. za škodo jamčiti = zagotoviti (zagotavljati) odškodnino, povrniti škodo, qui se nexu obligavit, is periculum iudicii praestare debet Ci. mora nase vzeti (prevzeti), in hac custodiā provinciae non se unum, sed omnes ministros imperi tui sociis et civibus et rei publicae praestare Ci. jamčiti (= biti odgovoren) ne le zase, ampak za vse podrejene uradnike, praestare dictum, vitium, invidiam, factum alicuius Ci., a vi Ci. za silo (nasilje), de re, de me Ci.; s finalnim stavkom: Plin. idr., praestari non potuit, ne … Cu. — Od tod adj. pt. pr. praestāns -antis, adv. praestanter (komp. praestantius, superl. praestantissimē)

1. odlikujoč se, odličen, izvrsten, imeniten, izboren, izreden, izjemen: Iuv., Lucr., Stat., Gell. idr., fides C., munus, corpus V., amor O., quid sapiente possit esse praestantius? praestantissimus civis Ci., praestantius (trdovratneje) odisse facit (haec passio) Cael., eloqui praestantissime posse Q., lichenas oris praestantissime vincere (odpravljati) Plin. (o nekem zdravilu); večinoma z abl.: homo gravitate et prudentiā praestatus Ci., praestantes virtute L., viri cum claritate tum usu belli praestantes N., virginibus praestantior omnibus Herse O.; z in z abl.: in armis praestantior quam in togā Ci., Plato in illis artibus praestantissimus Ci.; z loc.: Sil., Stat. idr., animi V., praestantissimus sapientiae T.; z inf.: non praestantior alter ciere viros V.

2. occ.
a) neutruden, neutrudljiv, neumoren, velik: labor Lucr.
b) delujoč, dejaven, učinkovit, učinkujoč: calamus praestantior odore Plin., praestantissima auxilia Plin.
c) occ. praestantissimus kot naslov poznejših cesarjev presvetli: Tert.

Opomba: Nenav. pf. praestavit, praestavimus Paul., Icti., praestarim Ulp. (Dig.); pt. pf. praestatus Plin.; inf. fut. pass. praestatum iri Pomp. (Dig.), praestitum iri Dig.; pt. pf. praestatus Plin., praestitus L., Prud., Paul. Nol.

prae-stringō -ere -strinxī -strictum (prae in stringere)

1. spredaj zadrgniti (zadrgovati, zadrgavati), z(a)vez(ov)ati: faucem laqueo O., pollices nodo T.; metaf. utesniti (utesnjevati), ovreti (ovirati), omejiti (omejevati): quae praestringi opus sit Plin., humor (sc. gelu) praestrictus Plin.

2. spredaj oplaziti, spredaj se dotakniti: cum lecticam eius fulgur praestrinxisset Suet., vomere portam Capuae Ci.; metaf. iti mimo česa, obiti (kaj): ianuas, terras Amm.

3. metaf. (o)topiti, (o)slabiti, (o)slepiti, zatemniti (zatemnjevati): T., Plin., Q., Sen. ph., Val. Max., Lact., Amm. idr., p. oculos L. očem jemati vid, nec illius animi aciem praestringit splendor sui nominis Ci., motu corporis ingenii aciem praestringere Ci.; occ.: vites praestringere Plin. vzeti (jemati) trtam očesa.

pravic|a¹ ženski spol (-e, -)

1. (pravičnost) das Recht, die Gerechtigkeit
po pravici mit Recht, berechtigterweise, rechtens, zu Recht
povedati po pravici die Wahrheit sagen
doseči svojo pravico zu seinem Recht kommen
imeti pravico na svoji strani das Recht auf seiner Seite haben
zahtevati svojo pravico sein Recht fordern
vztrajati pri svoji pravici auf sein Recht pochen
z enako pravico [ebensogut] ebenso gut, geradesogut
z vso pravico mit vollem Recht, mit voller Berechtigung

2. (justica) die Gerechtigkeit, die Justiz
|
vzeti pravico v svoje roke Selbstjustiz üben
zgodi se pravica die Gerechtigkeit nimmt ihren Lauf

precep [è] moški spol (-a …) der Zwiespalt, die Zwickmuhle
vzeti v precep koga (jemanden) in die Schraube nehmen, in die Mangel nehmen
imeti koga v precepu (jemanden) in den Schrauben haben, in der Mangel haben

preizkús (-a) m prova, esperimento, saggio; esame, test:
prebiti, prestati nevaren preizkus superare una prova difficile
vzeti na preizkus assumere in prova
preizkus znanja prova, esame
pisni, ustni preizkus prova scritta, orale
fiz. obremenitveni preizkus prova di carico
mat. preizkus z devetico prova del nove
strojn. preizkus motorja collaudo
pren. preizkus moči braccio di ferro

preizkúšnja (-e) f

1. prova; knjiž. cimento:
postaviti pred hudo preizkušnjo sottoporre a dura prova
vzeti na preizkúšnjo assumere in prova
ne zdržati preizkušnje non reggere alla prova
šport. hitrostna preizkušnja prova di velocità
spretnostna preizkušnja prova di abilità

2. prova, collaudo; sperimentazione; esame; analisi:
preizkušnja avtomobila collaudo dell'automobile
preizkušnja novih učnih metod sperimentazione di nuovi metodi didattici
preizkušnja moči prova di forza (tudi pren.)

prêmog coal

prêmog lignit lignite
mehki prêmog soft coal
trdi prêmog hard coal
rjavi prêmog brown (ali vegetable) coal; (antracit) anthracite, hard coal
smolnat, smolasti prêmog bituminous coal
nesortiran prêmog ungraded coal
kopanje, proizvodnja prêmoga coal-mining
nahajališče prêmoga coalfield
lopa za prêmog coal shed
shramba za prêmog coalhole, coal store
nakladač, nakladalec prêmoga coal-heaver
ladja, vagon za prevoz prêmoga coaler
poraba prêmoga consumption of coal, coal consumption
posoda za prêmog coal scuttle
parnik na prêmog coal-burner
rudnik prêmoga coal mine
skladišče prêmoga coal yard
trgovec s prêmogom coal merchant
zaboj za prêmog coal-bin
naložiti prêmog na ogenj to put coal on the fire
naložil bom še malo prêmoga I'll just put a bit more coal on
vzeti, založiti se s prêmogom (o lokomotivi) to take on coal

près [prɛ] adverbe blizu, tik zraven, v bližini; préposition pri, ob, poleg

à ... près (tja) do; ne glede na
à beaucoup près še daleč (ne); vse prej kot
à cela près, à telle chose près razen tega
à peu près približno
à peu (de chose) près skoraj; malo je manjkalo
au plus près po najkrajši poti
de près iz bližine, od blizu; figuré neposredno; natančno; pazljivo; (lasje) kratko ostrižen
ni de près ni de loin (figuré) nikakor
de très près čisto iz bližine
de trop près iz prevelike bližine
près à près drug zraven drugega
près de (blizu) pri, ob; v bližini; figuré blizu; skoraj; v primeri z
ici près tu blizu, tu v bližini
tout près čisto blizu, čisto v bližini
ce n'est pas (tout) près to je daleč
avoir la tête près du bonnet hitro vzkipeti, biti vročekrven
couper de près (na) kratko ostriči
être près de (partir) biti na tem, da (odpotujemo); nameravati (odpotovati)
rasé de près gladko obrit
ne pas y regarder de si près ne tako natančno (česa) jemati ali vzeti
serrer quelqu'un de près komu tik za petami biti; pestiti koga, pritiskati na koga
suivre quelqu'un de près biti komu za petami
cela me touche de près to mi je zelo pri srcu
il y a près de deux heures que je suis ici skoraj dve uri sem že tu

presser [prɛse] verbe transitif stiskati, stisniti, pritiskati, tlačiti; zatesniti; iztisniti, ože(ma)ti, izžiti; pestiti; priganjati, siliti; pospešiti

se presser gnesti se, drenjati se; pohiteti, podvizati se
allons! pressons! pohitimo! brž!
rien ne presse ne mudi se nič, časa dovolj
l'affaire presse zadeva je nujna
le temps presse čas pritiska, treba je pohiteti
presser (sur) un bouton pritisniti na gumb
presser dans ses bras objeti
presser l'ennemi pritiskati, goniti sovražnika
presser de questions obsuti z vprašanji
presser le pas, une affaire pospešiti korak, zadevo
il me pressa d'avouer ma faute silil me je, naj priznam svojo napako
trop presser gnati stvar predaleč, pretiravati; preveč natančno vzeti (quelque chose kaj)

prêt [prɛ] masculin posojanje, posojilo; predjèm, predujem (na plačo); militaire vojaška in podčastniška plača

à titre de prêt kot posojilo
prêt à court, à long terme kratkoročno, dolgoročno posojilo
prêt à domicile posojanje (knjig) na dom
prêt à intérêt (gratuit) (brez)obrestno posojilo
prêt usuraire, à la petite semaine oderuško posojilo
bibliothèque féminin de prêt izposojevalna knjižnica
caisse féminin, maison féminin de prêt posojilnica, izposojevalnica
prêt d'honneur posojilo študentu, ki se zaveže, da ga bo vrnil po končanem študiju
prêt sur gage, sur garantie posojilo proti zastavi, jamstvo
accorder, consentir un prêt odobriti posojilo
contracter un prêt vzeti, najeti posojilo
soliciter un prêt prositi za posojilo

prétexte [pretɛkst] masculin pretveza, izgovor

sous aucun prétexte v nobenem primeru
bon, mauvais prétexte dober, slab izgovor
sous le prétexte de, que ... pod pretvezo, da ...
ce n'est qu'un prétexte to je samo izgovor
prendre prétexte de quelque chose vzeti nekaj kot izgovor
il a pris prétexte de la pluie pour ne pas venir izgovarjal se je na dež, da ni prišel

pretexto moški spol pretveza, izgovor

so pretexto de, bajo pretexto de pod pretvezo
tomar (por) pretexto za izgovor vzeti
servir de pretexto služiti kot izgovor
buscar pretextos iskati izgovore

pretrés pretrésanje concussion, commotion; shock; emotion; thrill; (razpravljanje) debate, discussion, discourse; (rešetanje) sifting

pretrés, pretrésanje možganov concussion of the brain
vzeti v pretrés, pretrésanje to examine, to discuss, to review, to criticize

pretrès secousse ženski spol , émotion ženski spol , ébranlement moški spol , percussion ženski spol , commotion ženski spol , choc moški spol, figurativno bouleversement moški spol

duševen pretres ob kakem hudem doživetju trauma moški spol
možganski pretres (medicina) commotion cérébrale, ébranlement du cerveau
pretres vprašanja examen moški spol d'une question (ali d'un problème), discussion ženski spol (ali débat moški spol) sur une question (ali un problème)
živčni pretres choc nerveux, secousse nerveuse, attaque ženski spol de nerfs
dati v pretres soumettre à la discussion
vzeti v pretres examiner

pretvéza pretexto m ; (izgovor) subterfugio m

s pretvezo, da ... con el pretexto (de), pretexando (de que...)
iskati pretveze buscar pretextos
rabiti za pretvezo servir de pretexto
vzeti za pretvezo tomar como pretexto

prévision [previzjɔ̃] féminin predvidevanje; domnevanje; verjetnost; commerce proračun

contre toute prévision proti vsakemu pričakovanju
selon toute prévision po vsej verjetnosti
prévision du temps, prévisions météorologiques vremenska napoved
mes prévisions se sont realisées moje domneve so se uresničile
prendre un parapluie en prévision de la pluie vzeti s seboj dežnik v domnevanju, da bo deževalo

primér

1. (zgled) ejemplo m

na primer, za primer por ejemplo, lit verbigracia (krajšava: p. ej.; v. gr.)
svarilen primer ejemplo aleccionador
šolski primer ejemplo clásico
brez primera sin ejemplo
dati primer poner un ejemplo
da(ja)ti dober (slab) primer dar buen (mal) ejemplo
navesti kot primer poner por caso
rabiti za primer servir de ejemplo
vzeti primer po tomar ejemplo de
vzeti za primer tomar por ejemplo

2. caso m

v primeru, da ... supongamos que...; en caso (de) que...(subj)
v vsakem primeru, za vsak primer en todo caso
v nobenem primeru en ningún caso
v najboljšem primeru en el mejor caso, en el caso más favorable
v najslabšem primeru en el peor caso; poniéndonos en lo peor
v tem primeru en ese (ali tal) caso; siendo así
v ponovnem primeru (en) caso que se repita, en caso de reincidencia
v večini primerov en la mayoría de casos
so primeri, ko ... hay (ali se dan) casos en que...

privare

A) v. tr. (pres. privo) odvzeti; oropati:
privare qcn. di un diritto komu odvzeti pravico
privare della vista oslepiti
privare della vita vzeti življenje, ubiti

B) ➞ privarsi v. rifl. (pres. mi privo) odpovedati se:
privare del necessario odpovedati se potrebnemu