Franja

prijátelj ami moški spol, (familiarno) copain moški spol

kot prijatelj en ami
bližnji, zaupen prijatelj ami intime
velik prijatelj grand (ali bon) ami
med prijatelji entre amis
prijatelj Francozov francophile moški spol
prijatelj glasbe amateur moški spol de musique, ami de la musique
hišni prijatelj ami de la maison
prijatelj iz mladosti ami d'enfance
prijatelj narave ami de la nature
prijatelj umetnosti amateur d'art
to je neki moj prijatelj c'est un de mes amis
biti prijatelj s kom être bien avec quelqu'un, faire bon ménage avec quelqu'un
pridobiti si prijatelje se faire des amis
nisem prijatelj piva je n'aime pas la bière
čisti računi, dobri prijatelji les bons comptes font les bons amis

prijátelj amigo m

kot prijatelj como amigo
velik prijatelj amigo íntimo, fam amigote m, Arg amigazo m
zaupen prijatelj amigo íntimo (ali de confianza)
neki moj prijatelj un amigo mío; uno de mis amigos
dragi prijatelj! ¡amigo mío!, (v pismu) querido amigo, estimado amigo mío
hišni prijatelj amigo de (la) casa
prijatelj iz mladosti amigo de la infancia
prijatelj narave amante m de la naturaleza
med prijatelji entre amigos
biti (dober) prijatelj s kom ser (muy) amigo de alg
biti prijatelj česa ser amigo de a/c
smo (dobri) prijatelji somos (buenos) amigos
prijatelj glasbe amante m de la música, aficionado m a la música
prijatelj umetnosti aficionado m a las artes, amigo m del arte
ostanemo stari prijatelji (seguimos) tan amigos como siempre
v sreči imaš mnogo prijateljev en tiempo de higos, no faltan amigos

prīn-ceps¹ -cipis, abl. -e (= *prīmo-caps „prvo mesto zavzemajoč (zasedajoč)“, iz prīmus in capere; prim. dein-ceps)

I. adj.

1. prvi (= najprej): princeps in proelium ibat, ultimus conserto proelio excedebat L., apud omnes princeps ponebatur N. je veljal za prvega, principem locum tenere C., quoniam exordium princeps esse debet Ci. ker gre uvodu prvo mesto, ker mora biti uvod na začetku, princeps in agendo Ci., ut quisque in fugā postremus, ita in periculo princeps erat Ci., princeps Sicilia se ad amicitiam populi Romani applicuit Ci.; kot adj. relativum z objektnim gen.: principes pecuniae pollicendae fuerunt L. so prvi obljubili, principes inveniendi Ci. prvi iznajditelji.

2. metaf. prvi = najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni: principum philosophorum praecepta N., principibus placuisse viris H., femina p. Plin. gospa visokega stanu; kot adj. relativum z objektnim gen.: princeps ingenii et doctrinae Ci. najimenitnejši glede na … , odličnik po … ; nam. gen. opis s praep.: amor princeps ad benevolentiam coniungendam Ci. posebej pripravna. —

II. subst. m

1. najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, veljak, imenitnik, odličnik, dostojanstvenik, (po)glavar, vladar, vodja: ceteri principes Atheniensium N., custodes (za čuvarje, kot varuhe) reliquit principes N., principes Aeduorum C., per C. Valerium Tro[a]ucillum, principem Galliae provinciae C. enem izmed najveljavnejših mož, Gaio Valerio Donotauro, Caburi filio, principe civitatis C.; pogosto principes civitatis C., L. ali samo principes C., N. velikaši, principes plebis L. veljaki (naspr. infimi plebis), rerum publicarum principes Ci. državniki, principes equestris ordinis N. prvaki, equitatūs principes nobilissimae iuventutis Cu. prvaki mladega (makedonskega) plemstva, princeps nobilitati vestrae L. glavar, (sc. Thebani) principes Graeciae sunt N. vodje, vladarji, legatorum ali legationis princeps L. glasnik, besédnik, p. in iure civili, in astrologiā Ci. prvak, vodilni strokovnjak.

2. začetnik, ustanovitelj, ustanovník (ustanóvnik), osnovatelj, utemeljitelj, povzročitelj, povzročník (povzróčnik), (na)snovatelj, snovalec, glava(r), načelnik, vodja, voditelj: Zeno princeps Stoicorum Ci., p. consilii C., Ci., N., sceleris N., nobilitatis Ci. ustanovnik, factionis, coniurationis Ci., belli inferendi C. ki je vojno začel, začetnik (= povzročitelj, krivec) vojne, rogationis L. svetovalec, predlagatelj, ut eius rei princeps esset N. (da) naj se postavi tej zadevi na čelo, (da) naj se postavi za vodjo te zadeve, princeps ad suscipiendam rationem Ci. svetovalec.

3. occ.
a) kot naslov α) princeps senatūs ali samo princeps L. (redko princeps senatorum) prvi senator, prvak senata, prvak v senatu; njegovo ime je bilo prvo na seznamu senatorjev. Na čelo seznama ga je pri branju postavil cenzor (lectus L., ker so seznam v senatu na glas brali) in konzula sta za mnenje vedno najprej vprašala njega, zato je imel velik politični vpliv. β) z ustanovitvijo cesarstva je — kar je samo po sebi umevno — princeps senatūs postal cesar; beseda princeps je odtlej = cesar, knez, prínceps: Augustus cuncta nomine principis sub imperium accepit T., princeps Caesar H., uxor principis T. cesarica, femina princeps O. cesarica, principum coniuges ac parentes (matere) T., feminae principes T., Plin. gospe (dame) iz cesarske rodbine. γ) pri mladem plemstvu princeps iuventutis prvak plemiške mladine; v času republike so principes iuventutis (ki so jih cenzorji na seznamu vitezov postavili na prvo mesto) voditelji viteških centurij: L., Ci.; v času Avgusta sta bila s tem naslovom oz. dostojanstvom odlikovana njegova vnuka Gaj in Lucij in od takrat je princeps iuventutis cesarjev naslednik, cesarjevič, princ: Sen. ph., Suet. Poznejši cesarji so si prisvajali tudi ta naslov.
b) (kot voj. t.t.) α) prīncipēs „sprednjiki“, „prv(ak)i“ = vojaki druge bojne vrste, težko oborožena druga bojna vrsta manipla in kohorte, razporejena med „hastati“ in „triarii“; naziv principes so ti vojaki menda dobili zato, ker so sprva stali v prvi bojni vrsti: robustior aetas, quibus principibus est nomen hastatos sequebantur L. β) kolekt. prīnceps manipel druge bojne vrste (v drugi bojni vrsti), manipel vojakov druge bojne vrste: signum primi principis L., a M. Acilio mihi primus princeps prioris centuriae est assignatus L. prvi manipel prve centurije druge bojne vrste (vsak manipel je bil namreč razdeljen v dve centuriji) = poveljstvo (služba centuriona, stotništvo) prve centurije prvega manipla v drugi bojni vrsti, Cretensi bello octavum principem duxit Ci. je vodil osmi manipel = je bil centurion osmega manipla druge bojne vrste. γ) meton. centurion (stotnik) druge bojne vrste; ker je imel vsak manipel dve centuriji, sta bila v njem tudi dva centuriona: centurio prior ali princeps prior ali primus princeps centurio centurion prve centurije in centurio posterior centurion druge centurije istega manipla v drugi bojni vrsti: omnibus centurionibus interfectis praeter principem priorem C.; princeps primus (naspr. secundus) L. ali samo princeps (npr. tertiae legionis) L. stotnik prvega manipla v drugi bojni vrsti (v legiji).

Opomba: Komp. principior: Cass. — Gen. pl. nav. -um, pa tudi (celo v dobrih rokopisih) -ium. — Neklas. nima pl.

prisodíti (-im) | prisójati (-am)

A) perf., imperf.

1. attribuire, dare:
njemu takega dejanja ne bi prisodil non è un'azione da pari suo, un'azione così non gliel'attribuirei
ne bi mu prisodil več kot štiridest let non gli darei più di quarant'anni
prisojati čemu velik pomen attribuire grande importanza a qcs.

2. jur. assegnare, aggiudicare; condannare:
prisoditi komu dediščino aggiudicare l'eredità a qcn.
prisoditi deset let zapora condannare qcn. a dieci anni di prigione

3. šport. fischiare, assegnare:
sodnik je prisodil enajstmetrovko l'arbitro fischiò un calcio di rigore

B) prisójati si (-am si) imperf. refl. (lastiti si) arrogarsi, pretendere:
prisojati si pravico do ocenjevanja arrogarsi il diritto di giudicare

promet⁴ [è] moški spol (-a …) v trgovini, pri trgovanju: der Umsatz (dnevni Tagesumsatz, letni Jahresumsatz, rekordni Rekordumsatz); blaga, storitev: der Umschlag ( Warenumschlag,poštni Postumschlag)
provizija od prometa die Umsatzprovision
imeti (1 milijon) prometa (eine Million) umsetzen/Umsatz haben
iti v promet Abnehmer finden, (gut) weggehen
ki gre dobro v promet absatzfähig, marktgängig
spraviti v promet anbringen, an den Mann bringen
vzeti iz prometa aus dem Verkehr nehmen/ziehen
velik promet der Großbetrieb, die Hochsaison, der Hochbetrieb
ki dobiva dohodek po prometu umsatzbeteiligt

públika (-e) f (občinstvo) pubblico; ekst. platea, udienza:
knjiga je imela velik uspeh pri kritiki in publiki il libro ha avuto un grande successo e di critica e di pubblico
televizija ima milijonsko publiko la televisione ha una platea, un'udienza di milioni di persone

Pȳthōn -ōnis (-ōnos: Varr.), acc. -ōna, m (Πύϑων) Píton

1. velik zmaj pri Delfih, ki ga je ubil Apolon (od tod baje njegov vzdevek Pȳthius), preden si je prisvojil delfsko preročišče: O., Pr., Lucan., Cl., Hyg.

2. apel.
a) Pítonov duh = vedež(eval)ni (vedeževalski, preroški) duh: Vulg.
b) vedež, vedeževalec, prerok, videc: Vulg.; atrib. = vedežen, vedeževalen, vedeževalski, preroški: spiritus pytho Vulg.

radij samostalnik
1. kemija (kemijski element) ▸ rádiumSopomenke: Ra

2. geometrija (polmer) ▸ sugárPovezane iztočnice: hidravlični radij, atomski radij, Bohrov radij

3. (območje) ▸ körzetJe sploh bila v radiju nekaj sto metrov od nas kakšna riba? ▸ Volt egyáltalán valamilyen hal a száz méteres körzetünkben?
Eksplozija je povzročila velik krater, poškodovani pa so bili domovi v radiju 500 metrov. ▸ A robbanás hatalmas krátert hozott létre, 500 méteres körzetben megsérültek a lakóépületek.

4. (o delovanju naprav) ▸ sugárZa vožnjo po mestu pa je zadostoval radij električnega avtomobila. ▸ Városi közlekedéshez elegendő az elektromos autó hatósugara.
Radij delovanja oblikovno nadvse zanimive miške je 10 metrov. ▸ A felettébb érdekes formatervezésű egérnek tíz méter a hatósugara.
Povezane iztočnice: akcijski radij

5. smučanje (o obliki smuči) ▸ rádiusz, sugárUgotavljali so, kako vodljive so smuči pri zamenjavi radija zavoja in pri spremembi ritma smučanja. ▸ Tanulmányozták, hogy mennyire irányíthatóak a sílécek a fordulási sugár és a síelési ritmus megváltoztatásakor.

range¹ [réindž] samostalnik
vrsta, niz, veriga, serija, red (zgradb, gorá)
trgovina zbirka, kolekcija; lestvica, skala; skrajna meja, domet, streljaj
figurativno akcijski radij, oddaljenost; svoboda gibanja; obseg, območje, polje (delovanja), sfera, prostor; razpon, obsežnost; področje za pašo, za lov; ravnina, poljana, prerija; štedilnik, kuhinjska (električna, plinska) peč, ognjišče
(= shooting-range) strelišče
pohajkovanje, klatenje, potovanje

at close range iz neposredne bližine, od blizu
at short range iz bližine, od blizu
out of range zunaj dostrela
within range na streljaju, v dostrelu
within range of vision na dogledu
range of activities področje (polje, sfera) delovanja, udejstvovanja
range of goods izbira, izbor, asortiment, skladišče blaga
range of mountains gorska veriga, pogorje
range of prices razpon cen
range of trees vrsta dreves
range of vision vidno polje, obzorje, dogled
the annual range of temperature letno območje temperature
long range gun vojska daljnometni top
long range aircraft letalo z velikim akcijskim radijem
a narrow range of choice majhna izbira
salary range razpon plač
a wide range of knowledge obsežno znanje
to be out of range biti zunaj dometa, dosega
to have a long range imeti velik domet

ravno

1. časovno: (pravkar) gerade, eben
ravno zdaj gerade jetzt, v prihodnosti: gleich (jetzt)

2. (prav) gerade, ausgerechnet (on gerade er, ausgerechnet er)
ne ravno nicht gerade/eben, wenig (junak, velik, laskav : nicht gerade ein Held, nicht gerade/eben groß, nicht gerade schmeichelhaft, wenig schmeichelhaft), nicht unbedingt
ne ravno odkritje nicht gerade weltbewegend, nicht welterschüttend

3. (natanko) genau, eben- (tedaj ebendann, genau dann, zato ebendarum, tja ebendahin)
ravno tam ebenda (ebd.)
ravno tako ebenso, ebenso-, geradeso-, genauso-
(rad [ebensogern] ebenso gern, dolgo [ebensolange] ebenso lange, pogosto [ebensooft] ebenso oft, [ebensohäufig] ebenso häufig, genausooft, genausohäufig)
ravno ta ebender/ebendie/ebendas, genau der/die/das, ebendieser/ebendiese/ ebendieses, genau dieser/diese/dieses
ravno tisti ebenjener/ebenjene/ebenjenes, genau jener/jene/jenes
ravno tak ebensolcher/ebensolche/ebensolches, genau solcher …

4.
ravno nasprotno gerade umgekehrt
res je ravno nasprotno das Gegenteil ist wahr/genau das Gegenteil ist der Fall

razsèg reach, range

imeti velik razsèg to have a wide range

regál (za knjige) estante m

velik regal estantería f; (orgle) registro m del órgano; (pravica) regalía f

Register, das, (-s, -) register, razvid, seznam, popis; Musik bei der Orgel: register; im Buch: kazalo; alle Register ziehen figurativ pritiskati na vse registre; figurativ altes/langes Register star/velik človek

remporter [rɑ̃pɔrte] verbe transitif odnesti; dobiti (nagrado)

remporter une course, un prix zmagati v teku, dobiti nagrado
remporter son livre odnesti, vzeti s seboj knjigo
remporter la victoire, (poétique) la palme zmagati
remporter un grand succès imeti, požeti velik uspeh
remporter la Coupe Davis dobiti Davisov pokal

renom [rənɔ̃] masculin sloves; ugled, dobro ime ali glas; renomé

un bon, un mauvais renom dober, slab sloves
grand renom, renom éclatant velik sloves, slava
les cafés en renom slovite kavarne
acquérir du renom pridobiti si sloves
avoir du renom sloveti

répugnance [repünjɑ̃s] féminin odpor, prezir, zaničevanje, stud

avoir de la répugnance čutiti, imeti odpor (à do, za)
avoir une grande répugnance pour le mensonge imeti velik odpor do laži
causer de la répugnance à quelqu'un zbuditi odpor v kom
faire quelque chose avec répugnance z odporom, nerad kaj narediti

repute¹ [ripjú:t] samostalnik
ugled, sloves, glas, slava

by repute po (slabem ali dobrem) glasu
in high repute zelo ugleden
of repute ugleden, na glasu, renomiran
of good (bad) repute na dobrem (slabem) glasu
a man held in good (bad) repute človek na dobrem (slabem) glasu
a scientist of repute ugleden znanstvenik
of ill repute na slabem glasu, razvpit
he is a good doctor by repute on velja za dobrega zdravnika
to be held in high repute uživati velik ugled
I know him by repute poznam ga po njegovem slovesu

respékt respect; reverence

uživati velik respékt to be held in high respect
imeti največji respékt do, za to have the greatest respect for

retirer [rətire] verbe transitif potegniti nazaj ali ven; odtegniti, umakniti, oddaljiti (de od); pridobivati (de iz); (iz)vleči dobiček, korist (de iz); (po)žeti (slavo); figuré vzeti nazaj (obljubo, žalitev); odtegniti (naklonjenost), odvzeti (vozniško izkaznico ali dovoljenje); dvigniti (zastavljeno stvar, denar); sleči (obleko); zopet streljati

se retirer umakniti se (de iz); iti domov; uskočiti se, skrčiti se
retirer de l'argent de la banque, un objet du mont-de-piété dvigniti denar iz banke, predmet iz zastavljalnice
retirer quelques coups de feu izstreliti zopet nekaj strelov
retirer de la circulation vzeti iz prometa
retirer du courrier dvigniti, iti po pošto
retirer à quelqu'un son amitié, sa protection odtegniti komu svoje prijateljstvo, svojo zaščito
retirer à quelqu'un le pain de la bouche odtegniti komu sredstva za preživljanje, odvzeti mu možnost, da si služi svoj kruh
retirer ce qu'on a dit preklicati, kar smo rekli
retirer un bénéfice important d'une affaire izvleči velik dobiček pri neki zadevi
retirer sa main de quelqu'un pustiti koga na cedilu
retirer un noyé de l'eau potegniti utopljenca iz vode
retirer quelqu'un de dessous les décombres potegniti koga izpod ruševin
retirer sa parole vzeti nazaj, umakniti svojo besedo
retirer ses vétements à un enfant sleči otroka
retirer une plainte, sa promesse umakniti tožbo, svojo obljubo
à la suite de cet accident, on lui a retiré son permis de conduire zaradi te nesreče so mu odvzeli vozniško, šofersko dovoljenje
(religion) Dieu l'a retiré du monde Bog ga je vzel k sebi
se retirer du service iti v pokoj
les ennemis se retirent en désordre sovražniki se umikajo v neredu
les eaux se retirent vode se umikajo nazaj v svojo strugo
il s'est retiré il y a trois àns šel je v pokoj pred trémi leti
cette étoffe se retire au lavage to blago se uskoči pri pranju
se retirer sous sa tente umakniti se užaljen
se retirer dans sa tour d'ivoire umakniti se v samoto, brez stikov z ljudmi

ribojédec ictiófago m

on je velik ribojedec le gusta el pescado