Franja

surir [sürir] verbe intransitif skisati se

ce vin a un peu suri to vino se je nekoliko skisalo

šipkov (-a, -o) Hagebutten- (čaj der Hagebuttentee, marmelada die Hagebuttenmarmelade, vino der Hagebuttenwein)
rastlinstvo, botanika, agronomija in vrtnarstvo šipkova ježica der Rosenapfel
živalstvo, zoologija šipkova šiškarica die Rosengallwespe

šipkov pridevnik
1. (o grmu ali delu grma) ▸ csipkebokor, vadrózsa
2. (v kulinariki) ▸ csipkebogyó
3. (o plodu) ▸ csipkebogyó
4. (o snovi) ▸ csipkebogyó

španski pridevnik
(o Španiji in Špancih) ▸ spanyolPovezane iztočnice: španska pezeta, španski jezik

špánski (-a -o) adj. spagnolo, di Spagna:
španski jezik spagnolo
španska glasba musica spagnola
špansko vino vino di Spagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
španska bikoborba corrida
bot. malocvetna španska detelja trifoglino (Dorycnum germanicum)
med. španska bolezen (gripa) spagnola, morbo spagnolo
hist. španska inkvizicija inquisizione spagnola
zool. španska muha cantaride (Lytta vesicatoria)
španska navada spagnolismo
šah. španska otvoritev apertura spagnola
španska stena paravento
bot. španski bezeg lillà, siringa (Syringa vulgaris)
hist. španski čevelj stivaletto malese
španski cigan gitano
voj. španski jezdec cavallo di Frisia
gastr. španski vetrc meringa

šuméč

šuméče vino sparkling wine
šuméči prašek effervescent powder

table [tablə] féminin miza; omizje; hrana, jedi; tabela; plošča; seznam

de table namizen
vin masculin de table navadno, namizno vino
table alphabétique abecedni seznam, indeks, register
table de camping, de cuisine, coiffeuse (ali toilette), à dessiner, de jardin, de jeu, de montage, de nuit, d'opérations, pliante (ali rabattable), à rallonges, de travail miza za taborjenje, kuhinjska, toaletna, risalna, vrtna, igralna, moatažna, nočna, operacijska, zložljiva, podaljšljiva, delovna miza (mizica)
table de conversion, d'intérêts, de pose tabela za preračunavanje, za izračunanje obresti, za osvetlitev (photographie)
table d'hôte skupen obed v hotelu ob določenih urah in po isti ceni za vse
table de logarithmes logaritmične tablice
table de multiplication poštevanka
table des matières kazalo, seznam vsebine
table de Pythagore naštevanka
table roulante prevozna (servirna) mizica
table des officiers častniška menza
table d'orientation orientacijska okrogla plošča (na razgledni točki)
table ronde seja, sestanek za okroglo mizo
table servante servirna miza
tables pluriel de tir (militaire) tablice za streljanje
table tournante spiritistična (premikajoča se) mizica
sainte table (religion) obhajilna miza
aimer la bonne table rad se gostiti
avoir la table et le logement imeti prosto hrano in stanovanje
dépenser beaucoup pour sa table potrošiti mnogo za hrano
dresser, mettre la table pogrniti mizo
être à table biti pri obedu
faire table rase napraviti čisto mizo; figuré energično napraviti red, jasno postaviti stvar
faire table rase du passé preteklost zbrisati, smatrati za ničevo
se lever, sortir de table končati z obedom
se mettre à table sesti k mizi; figuré, populaire priznati
présider la table predsedovati omizju
tenir table ouverte biti gostoljuben, imeti često goste na večerji

tagliare¹

A) v. tr. (pres. taglio)

1. rezati, odrezati; sekati, odsekati; odžagati:
una lama che taglia absol. rezilo, ki reže
un tipo tagliato con l'accetta pren. grobijan; človek grobih, izrazitih potez

2.
tagliare un abito urezati, ukrojiti obleko
tagliare un bosco sekati gozd
tagliare i capelli, la barba striči lase, briti brado
tagliare un diamante brusiti diamant
tagliare una droga mešati mamilo
tagliare fuori voj. odrezati (tudi pren.)

3.
tagliare la corda pren. pobegniti, popihati jo
tagliare corto pren. na kratko odrezati, naglo končati (govor), na hitro opraviti s čim
tagliare l'erba kositi travo
tagliare una gamba amputirati nogo
tagliare le gambe a qcn. pren. komu metati polena pod noge
tagliare i panni addosso a qcn. pren. koga za hrbtom opravljati
tagliare la testa odsekati glavo
tagliare la testa al toro pren. dokončno odločiti se, zgrabiti bika za roge

4.
la barca taglia le onde čoln brazda valove
una nebbia da tagliare col coltello megla, da bi jo lahko rezal z nožem
tagliare l'arrosto, il salame narezati pečenko, salamo
tagliare le carte premešati karte
tagliare in due, in quattro razrezati na dva, na štiri dele
tagliare una finestra, una porta gradb. napraviti okno, vrata
tagliare la palla šport rezati žogo

5.
tagliare, tagliarsi urezati, urezati se; prerezati, prerezati si:
tagliarsi con il rasoio urezati se z britvico
tagliarsi la gola pren. ubiti se
un freddo che taglia la faccia mraz, ki reže v obraz
una lingua che taglia pren. strupen, opravljiv jezik
un vino che taglia le gambe pren. vino, ki jemlje noge

6. skrajšati, skrčiti; omejiti, omejevati; črtati:
tagliare un articolo skrajšati članek
tagliare le spese omejiti, skrčiti stroške
dalla pellicola sono state tagliate le sequenze più scabrose iz filma so črtali najbolj kočljive prizore

7. prerezati; prekiniti, prekinjati; ovirati:
tagliare l'acqua prekiniti dovod vode
tagliare le comunicazioni prekiniti zveze
tagliare la ritirata al nemico sovražniku preprečiti umik

8. prerezati, presekati; iti, peljati skozi:
tagliare la curva sekati ovinek
tagliare la strada a qcn. komu presekati pot; pren. komu kaj preprečiti
l'antica strada romana taglia l'abitato skozi naselje pelje stara rimska cesta

B) v. intr. iti po najkrajši poti
tagliare diritto iti naravnost

C) ➞ tagliarsi v. rifl. (pres. mi taglio) raztrgati se

tájati (-am)

A) imperf.

1. sciogliere:
sonce taja led il sole scioglie il ghiaccio

2. sgelare:
tajati zamrznjena živila sgelare cibi congelati

B) tájati se (-am se) imperf. refl.

1. sgelarsi, sghiacciarsi, sciogliersi

2. pren. andare in solluchero, essere soddisfatto:
tajati se od blaženosti andare in solluchero, in brodo di giuggiole
pri vinu se je začel tajati dopo un paio di bicchieri di vino si fece loquace, abbordabile

tango -ere, tetigī, tāctum, stlat. tudi tagō -ere, tāxī (prim. gr. τεταγών prijemajoč, lat. tagāx, integer, got. tēkan dotakniti se, ang. to take)

1. dotakniti (dotikati) se česa, (po)tipati, otipati kaj: tetigit calicem clanculum Pl. skrivaj je vtaknil nos v čašo, id simulacrum a viro tangi nefas fuit Ci., tangere enim et tangi, nisi corpus, nulla res potest Lucr.; pri prisegi: tango aras et numina testor V., paelex aram Iunonis ne tangito; si tangit … Lex Numae ap. Gell.

2. occ.
a) dotakniti (dotikati) se česa s čim: virgā virginis ora tangit O., tange utramvis digito Pl., terram genu Ci., non potest beneficium manu tangi Sen. ph.; pesn.: corpus aquā O. poškropiti, (p)omočiti, palpebras salivā Plin., supercilium madidā fuligine tactum Iuv. pobarvane, lucernam mero Pr. vino vliti v … , tristi medicamine tactae deflexere comae O., oculos olivo Pers., tacta sulfure ovis O. okajena.
b) po(s)kusiti (po(s)kušati), okusiti (okušati), (po)jesti, (za)užiti: ut Satyri tetigere saporem O., non illa (sc. corpora) tetigere canes O., cibos dente H.
c) pesn. spraviti (spravljati) se k čemu, lotiti (lotevati) se česa, zače(nja)ti: carminis heroi opus Pr., carmina O.
d) dotakniti (dotikati) se (ženske) = lotiti (lotevati) se ženske, spozabiti (spozabljati) se nad žensko: virginem Ter., Pl., Cat., matronam nullam ego tango H.
e) dotakniti (dotikati) se, udariti (udarjati), biti, tepsti, pretepati, ubi(ja)ti, zade(va)ti: flagello tange Chloen H., fores Kom., chordas O., lacum fundā Tib., alicuius manum Sen. ph. otipati komu žilo, quemquam oportuisse tangi Ci. ep., fulmine tactus Ci., O. ali de caelo tactus Ci. ali samo tactus Plin. od strele zadet; preg.: tetigisti acu Pl. zadel si jo, dotaknil si se bistva, pravo si pogodil.
f) dotakniti (dotikati) se, vzeti (jemati): tetigine tui quidquam? Ter., tangere, quod non tuum esset Pl., non teruncium de praedā Ci., nullum agrum ab invito Ci., aliquid communi nomine Ci. dobiti.

3. metaf.
a) stopiti (stopati) v (na) kaj, vstopiti (vstopati), doseči (dosegati), dospe(va)ti: ubi terram tetigimus Pl., quam primum tetigero civitatem, in ea conquiescam Ci., simul tetigit provinciam Ci., castra nocturno dolo O., limina Iuv., terminum (sc. mundi) armis H.; pesn.: non eri tetigit captiva cubile V., impiae rates non tangenda transiliunt vada H.; occ. mejiti s čim, mejiti na koga, kaj: civitas Rhenum tangit C., ii fundi Tiberim tangunt Ci., tangit villa viam Ci.
b) (duševno) dotakniti (dotikati) se, ganiti, pretresti (pretresati), v srce seči (segati) komu: vota tetigere deos O., religione tactus est L. vzbudili so se mu verski pomisleki, tetigerat animum memoria nepotum L. na misel so mu prišli vnuki, spomnil se je vnukov, minae Clodii modice me tangunt Ci., mentem mortalia tangunt V., nec solos tangit Atridas iste dolor V., exemplo tangi O., non tangat Iasonis aetas O., nec formā tangor O., vero nec tangeris igni Pr., cupidine tactus O. prevzet od … , navdan s/z … invidiā tacta rana Ph. iz zavisti.
c) (v govoru) dotakniti (dotikati) se česa, omeniti (omenjati), navesti (navajati) kaj: neque omnia dicam et leviter unumquidque tangam Ci., ubi Aristoteles ista tetigit? Ci.
d) (v govoru) zbosti (zbadati), usekati koga, po kom, zasoliti (jo) komu: Rhodium tetigi in convivio Ter.
e) (pre)varati, ukaniti (ukanjati), (o)slepariti, (o)goljufati koga, „prinesti (prinašati) okoli“ koga (za kaj): tuum patrem Pl., scitissume tactus est leno Pl., tactus sum visco Pl. ujet sem, volucres textis arundinibus peritus artifex tetigit Petr. je ujel, hominem bolo Pl., aliquem triginta minis (za 30 min) Pl., Poeta ap. Ci.

Opomba: Prvotna obl. tago: Pl., Pac. ap. Fest.; star. aor. tagam: Pac. ap. Fest.; cj. pf. taxis = tetigeris: Varr. ap. Non.

tantino pron.

1. malo:
un tantino di vino požirek vina

2. avv.
un tantino malce, nekoliko

taufen krstiti (tudi figurativ: Wein: krstiti vino); sich taufen lassen dati se krstiti; auf einen Namen taufen krstiti na ime, krstiti za; taufen nach jemandem dati ime po (kom)

tēcolithos -ī, m (τηκόλιϑος) tekolít, nam neznan kamen, ki zdrobi oz. razkroji kamen v sečniku: quidam eos tecolithos vocant, quoniam vesicis medentur, calculos rumpunt in vino poti Plin.

têči (têčem) imperf.

1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
kri teče il sangue scorre
teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
iz rane teče kri la ferita gronda sangue
teči kot blisk correre come il fulmine
teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
teči sem in tja correre avanti e indietro
besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
vrv teče po škripcu la fune scarrucola
teči nazaj rifluire (di fiume)
teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio

2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
kolesa tečejo le ruote girano

3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre

4. (trajati) correre:
teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
čas hitro teče il tempo corre veloce

5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico

6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
tečem po kruh corro a comprare il pane
teči kot zajec correre come una lepre
teči 100 metrov correre i cento metri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua

temptō (zaradi zamenjave z nekim iter., iz tendō izpeljanim glag. *tentō pisano tudi tentō) -āre -āvī -ātum

I.

1. tipati, otipati (otipavati), potipati (potipavati), dotakniti (dotikati) se koga, česa, „(po)šlatati“, „ošlatati“, prije(ma)ti koga, kaj: V., Lucr., Corn., Ph., Col., Plin., Fl. idr., pectora O., venas Suet., Q., temptatae pollice venae O., corvus temptat ficum rostro O. kljuva, flumen pede Ci.

2. metaf. napasti (napadati), poskusiti (poskušati) osvojiti kaj, lotiti (lotevati) se koga, česa: simul ex terrā scalis et classe moenia oppidi temptans C., Caesar existimabat temptandam sibi Achaiam (sc. esse) C., nationes bello Ci., urbem, castra L., munitiones testudinibus ac musculis Auct. b. Alx.; pren.: populi Romani ius Auct. b. Alx. zaleteti (zaletavati) se v … , a multis temptatus N. obtožen; occ. (o boleznih) napasti (napadati), popasti (popadati), (z)grabiti, prije(ma)ti, prije(ma)ti se, lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, seči (segati, sezati) po čem: corpora (latus aut renes H.) morbo temptantur Ci., oves temptat scabies V.; od tod: autumnus exercitum valetudine temptaverat C. se je (bila) lotila, vina temptatura pedes V. ali vina temptant caput Plin. vino pride (gre) v noge, vino gre (stopi) v glavo, temptatum frigore corpus H. —

II.

1. poskusiti (poskušati), poizkusiti (poizkušati), preizkusiti (preizkušati), preskusiti (preskušati), skušati, izkušati, prizadevati si za kaj, poganjati se za čim, truditi se za kaj, lotevati se česa: maris altitudinem Isid. meriti (z grezilom), fortunam C., Ci., S., se, alicuius patientiam Ci., oppugnationem L., proelia V., bella frustra Eutr., militiae munia T. poskušati se v … , iter C., H., aditūs V., temptanda via est, quā … V., res saepius frustra temptata Ci., temptare aliquid (naspr. quiescere) Plin. iun.; pesn.: Thetim ratibus V. preizkušati morje z ladjami = pluti (jadrati, ladjati) po morju; tako tudi: Bosporum H., Oceanum T., vadum fluminis Cu., Istrum Cl.; verba temptata O. ki jih kdo skuša izgovoriti, temptare spem pacis, triumphi L. poskušati, ali je kaj upanja za mir, za triumf, dubiam spem armorum Vell. poskušati vojno srečo, auxilium V. poskušati, ali je kaj pomoči, caelestia V. stremeti za nebom, skušati si prilastiti nebo; z odvisnim vprašanjem: Pl., Iuv. idr., temptares, quid populus Romanus ferre posset Ci., temptat, quae sit fortuna facillima V., temptavit (sc. vipera), si qua res (gr. εἴ τι) esset cibi Ph. če je kaj jedi; s finalnim stavkom: quod aliud hoc iudicio temptatur, nisi ut id fieri liceat? Ci., temptavit per partem tribunorum, ut sibi Aegyptus provincia daretur Suet.; impers.: tempatum, ut … L.; z inf.: Cu., Lucr., Pers., Q., Iuv. idr., persuadere temptat N., Triones temptarunt aequore tingi O., vestis temptata revelli O., taurus irasci temptat V., temptare aquā hostem prohibere Hirt.; abs., redko subst. temptātum -ī, n: temptatum a tribuno (poskus tribunov), ut rogationem ferret L.

2. occ. peljati (voditi) v skušnjavo, skušati, izkušati, skušati dobiti (prepričati itd.) koga o čem, koga (v) kaj, (za)prositi, poprositi, pozvati (pozivati), (raz)drastiti, vznemiriti (vznemirjati), (raz)dražiti, razvne(ma)ti, razburiti (razburjati), napasti (napadati) itd.: V., H., Mart., Suet. idr., temptata est eius abstinentia a Diomedonte N., temptare animos S., animos civitatum C. skušati si pridobiti, nationes ali rem publicam Ci. vznemirjati, iudicium pecuniā Ci. skušati podkupiti, temptata est eorum fides per promissa T., temptare Iunonem Tib. skušati zapeljati, iras alicuius Lucan.; s finalnim stavkom: nequiquam temptati, ut desisterent L., temptatus, ut umbras carminibus eliceret T.; z odvisnim vprašanjem: unde creditur Domitianus occultis ad Cerialem nuntiis fidem eius temptavisse, an praesenti sibi exercitum imperiumque traditurus foret T.

tenir* [tənir]

I. verbe transitif

1. držati

elle tenait un enfant dans ses bras držala je otroka v naročju
tenir l'enfant par la main držati otroka za roko
tenir les cordons de la bourse (figuré) nadzirati izdatke (v gospodinjstvu)
tenir quelqu'un en échec držati koga v šahu
tenir quelqu'un imeti koga v rokah, moči ga kaznovati
si je le tenais! če bi ga imel v rokah!
tenir compagnie à quelqu'un delati komu družbo
tenir le bon bout (familier) biti v najugodnejšem položaju
tenir sa langue držati jezik (za zobmi), molčati
ce vêtement tient chaud ta obleka drži toploto

2. prenesti, upirati se (čemu)

tenir le vin prenesti vino, moči popiti mnogo vina
tenir le choc, le coup izdržati sunek (trk), udarec
tenir tête à quelqu'un postaviti se komu po robu

3. imeti

tenir conseil posvetovati se
tenir lieu de nadomeščati
tenir quelque chose de bonne saurce imeti kaj iz dobrega vira
de qui tenez-vous ce renseignement? od koga imate to informacijo?
il tient cela de son père on ima to po svojem očetu
tenir un rhume de cerveau, une grippe imeti nahod, gripo
tenir la vérité imeti, vedeti resnico
tenir un discours imeti govor
mieux vaut tenir que courir bolje je (že) imeti kot (šele) upati
un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi; bolje je drži ga kot lovi ga

4. zavzemati (prostor), vsebovati

la table tient toute la pièce, trop de place miza zavzema vso sobo, preveč prostora
la voiture est trop petite pour nous tenir tous avto je premajhen, da bi šli vsi vanj

5. upravljati, voditi, voziti

tenir un hôtel voditi hotel
tenir le ménage voditi gospodinjstvo
tenir la caisse, la comptabilité, les livres voditi blagajno, računovodstvo, knjige
le conducteur tient sa droite voznik vozi po desni (strani)
tenir compte de quelque chose upoštevati kaj

6. držati, spoštovati

tenir sa parole držati svojo besedo, biti mož beseda

7.

tenir en estime ceniti
tenir quelqu'un pour imeti, smatrati koga za
nous le tenons pour un honnête homme imamo ga za poštenjaka
je tiens ce fait pour certain to dejstvo smatram za zanesljivo
tenez-vous-le pour dit! dajte si to dopovedati!
tenez-le pour dit! zapomnite si to!

8.

tiens! tenez! ná! tu imaš! nâte! tu imate!
tenez, voilà votre argent! nate svoj denar!
tenez, je l'ai vu hier no, videl sem ga včeraj
tiens! glej no!
tiens! tiens! c'est étrange! glej no, to je čudno!

II. verbe intransitif

1. držati (se) (na istem mestu), vzdržati; trajati

mes lunettes ne tiennent pas moja očala ne drže; stojé dobro
je ne tiens pas debout ne vzdržim več na nogah (od utrujenosti)
(figuré) votre histoire ne tient pas debout vaša zgodba ni verjetna
ta coiffure, ta permanente tient bien tvoja pričeska, trajna ondulacija drži dobro
leur amitié tient toujours njihovo prijateljstvo še vedno drži
cela tient toujours pour dimanche? še vedno drži (dogovor) za nedeljo?

2. upirati se; vztrajati, vzdržati, ne popustiti

tenir bon vztrajati, dobro se držati
il faut tenir bon ne smemo odnehati, popustiti
je ne peux plus tenir, je ne puis y tenir ne morem več vzdržati (od nestrpnosti)
tenir pour une opinion vztrajati pri nekem mnenju

3. biti v čem, iti v kaj

nous ne tiendrons pas tous dans la voiture ne bomo šli vsi v avto

4.

tenir à biti navezan na; želeti, hoteti; odviseti (od); izhajati, biti posledica
il tient à cette femme navezan je, rad ima to žensko
elle ne tient plus à rien ni à personne ni ji več za nobeno stvar in za nikogar
je tiens à les inviter želim jih povabiti, rad bi jih povabil
si vous y tenez če vam je kaj do tega
j'y tiens beaucoup mnogo mi je do tega
il ne tient qu'à moi que ... (subj) le od mene je odvisno, da ...
qu'à cela ne tienne! naj ne bo od tega odvisno! to naj ne bo ovira!
leur dynamisme tient à leur jeunesse njihov dinamizem ima svoj vzrok v njihovi mladosti

5.

tenir de quelqu'un, de quelque chose (= imeti po kom, po čem) biti podoben komu, čemu; biti deležen
il tient beaucoup de son père zelo je podoben svojemu očetu
il a de qui tenir ima po kom biti tak
cela tient du miracle to je kot čudež, to sliči čudežu
en tenir pour quelqu'un biti zaljubljen v koga

III. se tenir

1.

se tenir à quelque chose držati se za kaj
tenez-vous à la rampe! držite se za ograjo!

2. (za)držati se, biti, ostati (v nekem položaju)

se tenir debout pokonci biti, stati
tiens-toi droit! ravno se drži!
se tenir tranquille biti miren
se tenir sur ses gardes varovati se, čuvati se, paziti
une histoire qui se tient zgodba, ki se zdi verjetna
se tenir bien, mal vesti se kot dobro, slabo vzgojena oseba
il sait se tenir en société on se zna dobro vesti v družbi

3. biti, nahajati se; vršiti se

se tenir près, auprès de quelqu'un biti poleg koga
la réunion se tient dans cette salle-là seja je, se vrši v oni dvorani

4.

ne pouvoir se tenir de ... ne se moči vzdržati, zadržati
il ne pouvait se tenir de rire ni si mogel kaj, da se ne bi smejal

5.

s'en tenir à quelque chose ostati pri čem, ne zahtevati več, omejiti se
tenz-vous-en là! ostanite pri tem!
je sais à quoi m'en tenir že vem, pri čem sem

6. držati eden drugega

se tenir par la main držati se za roko
dans cette affaire, tout se tient v tej zadevi je vse povezano med seboj

tēsta f

1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
a testa scoperta gologlav
dalla testa ai piedi od nog do glave
lavata di testa pren. ostra graja
abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
avere mal di testa imeti glavobol
gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
rompersi la testa razbiti si glavo
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
scuotere la testa zmajevati z glavo
segnare di testa šport zadeti z glavo
uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo

2. glava, življenje:
domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
rischiare la testa tvegati glavo

3. umet. glava:
una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel

4. igre
testa e croce cifra mož
giocare a testa e croce metati cifra mož

5. anat.
testa di Medusa Meduzina glava

6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)

7. pren. glava, pamet, um:
lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
passare di testa pozabiti, pozabljati
passare per la testa šiniti v glavo
rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
pagare tanto a testa plačati toliko po osebi

8. pren. glava, razsodnost, pamet:
di testa razsodno
colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
fare di testa propria delati po svoje
mettere la testa a partito, a posto spametovati se
si è montato la testa zlezlo mu je v glavo

9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
ha testa per la matematica ima glavo za matematiko

10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
testa d'asino osel
testa calda vroča glava, vročekrvnež
testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
testa coronata kronana glava, kralj
testa di cuoio član protiteroristične enote
testa dura trma, trmoglavec
testa di gesso pren. slamnati mož
testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
testa matta vročekrvnež
testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
testa vuota praznoglavec
testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)

11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
testa d'albero navt. vrhnji del jambora
testa della campana glava zvona
testa di corda konec vrvi
testa del letto zglavje
testa del mattone širina opeke
testa di un missile glava rakete
testa di una pagina vrh strani
la testa di una pezza di tessuto začetek bale
testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
vettura di testa železn. prednji vagon
in testa al treno v prvem vagonu

12. glava, glavica (konec, zadnji del):
la testa di un chiodo glavica žeblja
la testa di un fiammifero glavica šibice
testa di uno spillo glavica igle
la testa di una vite glavica vijaka

13. bot. glavica:
testa d'aglio glavica česna
la testa di un fungo klobuk gobe
teste di papavero makove glavice

14. anat. konec:
testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke

15. čelo:
la testa di un corteo čelo sprevoda
la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
testa di ponte voj. mostišče
testa di serie šport nosilec skupine
essere alla testa, in testa biti spredaj
essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
passare in testa preiti v vodstvo
tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku

16. mehan.
testa di biella ojnična glava
testa di cilindro cilindrska glava

17.
testa a croce križnik

18. glasba glavica (pri noti)
PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah

theombrōtios -iī, f (gr. ϑεομβρώτιος) bot. teombrótij, nam neznana rastl.: theombrotion XXX schoenis a Choaspe nasci, pavonis picturis similem, odore eximio Plin., murra, croco, vino palmeo, postea admixto theombrotio et lacte Plin. — Soobl. theobrōtios: Plin.

thermipōlium (thermopōlium) -iī, n (gr. ϑερμιπώλιον, ϑερμοπώλιον) preprosta gostilna, krčma, restavracija, točilnica (starejše točarnica) ali okrepčevalnica, okrepčevališče, kjer se je prodajala topla pijača (vino, zmešano z vročo vodo): quos semper videas bibentes esse in [t]hermipolio Pl., ne thermipolium quidem ullum instruit Pl., ecce hominem te, Stasime, nil[i]: satin in thermipolio condalium es oblitus Pl.

tīna -ae, f brenta za vino, grozdje: Varr. ap. Non. — Soobl. tīnum -ī, n: P. F. (s pl. tina; v novejših izdajah najdemo tinia).