Franja

Cyllēnē -ēs, f (Κυλλήνη) Kilena,

I. severovzhodno obrobno arkadijsko gorovje, roj. kraj Merkurja in njemu posvečeno: V., L. idr. Od tod

1. subst. Cyllēnidēs -ae, m Kilenid = kilenski rojenec, rojen na Kileni: M. (o Merkurju).

2. adj.
a) Cyllēnius 3 (Κυλλήνιος) α) kilenski, s Kilene: Cyllenia proles (= Mercurius) V., ales Val. Fl., Cl., caduceator ille Cyllenius Arn., mons Cyllenius (= Cyllene) Mel.; kot subst. Cyllēnius -iī, m Kilenec (= Merkur): V., O. β) = Merkurjev: proles (= Cephalus, Merkurjev in Kreuzin sin) O., ignis (= premičnica Merkur) O.
b) pesn. soobl. Cyllēnēus 3 (*Κυλλήνειος) α) kilenski: vertex O., Pheneus Cat. ob Kileni. β) = Merkurjev: fides (strune, lira) H., kot ozvezdje: Ci. (Arat.); testudo Cyllenea O. lirasta ženska pričeska.
c) Cyllēnis -idis, acc. -ida, f kilenska ali Merkurjeva: Cyllenis harpē O., Lucan. od Merkurja prejet, planta Sil. —

II. primorsko mesto s pristaniščem in ladjedelnico v severozahodni Elidi: L., Mel., Plin. —

III. Nimfa, Merkurjeva rejnica: Serv., P. F.

Cylōn -ōnis, m (Κύλων) Kilon, Atenec, Alkmeonov potomec, olimpijski zmagovalec, zet megarskega tirana Teagena (Theagenes), ki se je hotel l. 612 v Atenah polastiti tiranije; ko se mu to ni posrečilo, je z bratom pobegnil. — Od tod adj. Cylōnius 3 kilonski: Cylonium scelus (Κυλώνιον ali Κυλώνειον ἄγος) Ci. kilonska blaznost (krivda). Po Kilonovem begu so se namreč njegovi privrženci zatekli v zavetišče žrtvenikov boginje Atene in Erinij na atenski trdnjavi; Atenci so jih kljub temu brezbožno usmrtili, čeprav so jim prej obljubili prost odhod. Da bi to krvavo krivdo poravnali, so poklicali Epimenida, najslavnejšega vedeža tiste dobe.

Cȳmē -ēs, f (Κύμη) Kima,

1. = Cūmae -ārum, f: Sil., Stat.

2. mesto v Eolidi, roj. kraj Hezioda in Efora; od tod je izšla naselbina Kume (Cumae) v Kampaniji: N., L., T. idr. — Od tod adj. Cȳmaeus 3 (Κυμαῖος)

1. gl. Cūmae.

2. kimski, iz (eolidske) Kime: Varr., Col., fundus, Athenagoras Ci.; kot subst. Cȳmaeī -ōrum, m Kimci, preb. Kime: L.

cynicus 3 (gr. κυνικός)

1. pasji; medic. spastici cynici Plin. bolni za pasjim krčem, pasjemu krču podvrženi.

2. Cynicus 3, adv. -ē kiniški (ciniški) = kiniški ločini (filozofski šoli) pripadajoč. Glavno načelo te šole, ki jo je ustanovil sokratik Antisten, je bilo izogibanje vsem življenjskim potrebščinam in s tem pridobitev nravne svobode in neodvisnosti. Vzdevek Cynicus 3 prihaja deloma od tod, ker so se privrženci te ločine zbirali na Kinosargu (Cynosarges), še bolj pa, ker se je Atencem zdelo njihovo mišljenje in življenje „pasje“. Poleg Antistena sta najznamenitejša predstavnika te šole Diogen (ὁ κύων) in Kratet (Cratēs -ētis); gens (ločina) Pl., Cynice hic accipimur Pl., cena Petr. boren obed, Cynicae institutionis doctor T. učitelj kiniške filozofije. — Od tod subst. Cynicus -ī, m kinik (cinik), kiniški filozof, v pl. kiniki, kiniška ločina: Varr. fr., Cynicorum autem rationem atque vitam alii cadere in sapientem dicunt, … alii nullo modo Ci., mordacem Cynicum sic eludebat H., non doluit patriā Cynicus procul esse Sinopeus (= Diogenes) O., Cynici nudi (= Diogenis) dolia Iuv.

Cynopolis -is, f (Κυνόπολις) Kinopola,

1. egiptovsko mesto v delti: Plin. Od tod Cynopolītēs nomos Kinopolski okraj, poimenovan po tem mestu: Plin.

2. mesto na nekem otoku nad Memfido: Plin.

Cynosūra -ae, f (Κυνὸς οὐρά Pasji rep) Kinosura,

1. Severnica, skrajna zvezda v repu (ozvezdja) Malega medveda, tudi Mali medved: Ci., O., Lucan., Val. Fl. Od tod adj. Cynosūris -idos, acc. -ida, f (Κυνοσουρίς) kinosurska, Malemu medvedu pripadajoča: ursa O. Mali medved.

2. arkadijsko mesto: Stat.

3. pl. Cynosūrae -ārum, f Kinosure, rt na Salamini: Ci., Lact.

Cynthus -ī, m (Κύνϑος) Kint, gora na otoku Delu, slavna kot roj. kraj Apolona in Diane: V., O., Plin. Od tod adj. Cynthius 3 kintski: mons Plin. Subst. Cynthius -iī, m (Κύνϑιος) Kintski (bog), Apolonov vzdevek: V., H., Pr., O. Cynthia -ae, f (Κυνϑία) Kintska (boginja), Dianin vzdevek: H., O., Sen. tr., Lucan.

Cyparissa -ae, f Kiparisa, mesensko mesto: L., Plin. — Soobl. Cyparissus -ī, f Kiparis, ali Cyparissae -ārum, f Kiparise: Mel. — Od tod adj. Cyparissius 3 kipariški, iz Kiparisa: Mel., Plin.

Cypros in (v prozi nav.) Cyprus -ī, f (Κύπρος) Ciper, rodoviten, z ladjedelskim lesom in bakrom bogat otok na vzhodnem koncu Sredozemskega morja, prastaro središče Afroditinega (Venerinega) bogoslužja, prejetega od Sircev; otočani so bili izvrstni kovinarji (zlasti bakrarji) in tkaninski obrtniki: Ci. idr. — Od tod

I. adj.

1. Cypriacus 3 (Κυπριακός) ciprski: expeditio Val. Max., carmen Fulg.

2. Cypricus 3 ciprski: laurus Ca.

3. Cyprius 3 (Κύπριος)
a) ciprski: rex Ci., merces, trabs H., tellus (= Cyprus) O., lactuca Col., laurus Plin.; poseb. aes Cyprium Vitr. ali samo Cyprium -iī, n (od koder v pozni lat. cyprum, cuprum) Plin. ciprska rdeča med, bakrena ruda, baker; kot subst. α) Cypria -ae, f Ciprka, Ciprska boginja, Venerin vzdevek: Tib. β) Cypriī -ōrum, m Ciprci, Ciprčani, preb. Cipra: Ci. ep., N., Cu., Plin.
b) bakren: aerugo, pyxis, vas, mortaria Plin. —

II. subst. Cypris -idis, acc. -ida, f (Κύπρις) Kiprida, Ciprida, Ciprka, Ciprska boginja, Venerin vzdevek: Aus., Prud., M.

Cypselus -ī, m (Κύψελος) Kipsel, sloviti korintski tiran od l. 657 do 627, sin Eetiona in Labde, Periandrov oče: Ci., Plin. Od tod patronim Cypselidēs -ae, m (Κυψελίδης) Kipselid, Kipselov potomec (sin): Ps.-V. (Ciris).

Cȳrēnē -ēs, f: S., Mel., Plin., Sil., Iust., Aug., ali Cȳrēnae -ārum, f: Pl., Ci., N., S. fr., L., Cat. (Κυρῆνη) Kirena (Cirena) ali Kirene (Cirene) (fem. pl.),

I. glavno mesto Kirenske (Cirenske) pokrajine (Cyrenaica provincia) v Libiji, grška naselbina, ustanovil jo je Terjan Bat (Battus) l. 631, znana po trgovini, roj. kraj Kalimaha, Eratostena in Aristipa, tudi kirenska (cirenska) pokrajina (provinca): Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Cȳrēnaeus (Κυρηναῖος) kirenski (cirenski): aquae Pr. kirenski (cirenski) studenec (= studenec Muz), iz katerega je pil pesnik Kalimah, urbs (= Cyrene) Sil.; subst. Cȳrēnaeus -ī, m Kirenec (Cirenec), preb. Kirene (Cirene): Aug.; pl. Cȳrēnaeī -ōrum, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): Ci., N., in privrženci kirenske (cirenske) filozofske šole (ki jo je ustanovil Aristip): Ci.

2. Cȳrenaicus 3 (Κυρηναϊκός) kirenajški (cirenajški): ager, finis, Africa Plin., regio Mel. ali provincia Mel., Plin., tudi samo (subst.) Cȳrēnaica -ae, f (Plin.) Kirenajka (Cirenajka), Kirenska (cirenska) pokrajina (provinca), philosophia Ci. ali disciplina Lact. kirenska (cirenska) filozofska šola (ustanovil jo je Aristip); njeni privrženci subst. Cȳrēnaicī -ōrum, m (= Cȳrēnaeī): Ci.

3. Cȳrēnaeicus 3 kirenajški (cirenajški): provincia Mel.; subst. Cȳrēnaeicī -ōrum, m Kirenajki (Cirenajki), preb. kirenske (cirenske) pokrajine: Mel.

4. Cȳrēnēnsis -e kirenski (cirenski): senatus, populares Pl., agri Ci., provincia Dig.; subst. Cȳrēnēnsēs -ium, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): S., Plin., T.; v sg. Cȳrēnēnsis -is, m Kirenec (Cirenec): Aug. —

II. Cȳrēnē -ēs, f Kirena (Cirena),
a) Nimfa, katero je Apolon iz Tesalije prenesel v Libijo, Aristejeva mati; po njej se imenuje kirensko (cirensko) mesto: V., Hyg., Iust.
b) Nimfa, Idmonova mati: Hyg. —

III. studenec v Tesaliji: Serv.

Cyrnos (Cyrnus) -ī, f (Κύρνος) Kirna (Cirna),

1. grško ime otoka Korzike: Sen. ph., Plin. — Soobl. Cyrnē -ēs, f Kirna (Cirna): Serv. — Od tod adj. Cyrnēus (pravilneje menda Cyrnaeus) 3 (Κυρναῖος, Κύρνιος) kirnski (cirnski), korziški: Cl., sic tua Cyrneas fugiant examina taxos V., tellus Ph.

2. otok pri Etoliji: Plin.

Cyrr(h)us -ī, f (Κύῤῥος) Kir (Cir), sirsko mesto (Choros): Plin., T. — Od tod Cyrr(h)ēstica -ae, f ali Cyrr(h)ēsticē -ēs, f Kirestika (Cirestika), Kirska (Cirska) pokrajina: Plin., hiemant in Cyrrhestica Ci. ep.

Cȳrus -ī, m (Κῦρος, perz. Khuruš = Sonce) Kir,

I. perzijsko moško ime, poseb.

1. Kambizov sin, ustanovitelj perzijskega kraljestva, padel v boju s skitskimi Masageti l. 529 po tridesetletnem kraljevanju: Ci. idr., imenovan tudi Cyrus maior Ap., Lact. Kir starejši.

2. Cyrus minor Kir mlajši, sin Dareja II. Oha ali Nota, brat kralja Artakserksa Mnemona, namestnik v Prednji Aziji, padel l. 401 pri Kunaksah v boju s svojim kraljevskim bratom, katerega je hotel pahniti s prestola: Ci., N.

3. rimski arhitekt v Ciceronovem času: Ci. Od tod adj. Cyrēus 3 (Κύρειος) Kirov = izvirajoč od Kira: ea, quae Cyrea sunt Ci. ep. Kirove stavbe.

4. ime lepega mladeniča: H. (Carmina I, 17, 25 in I, 33, 6).

— II. azijska reka, ki se izliva v Hvalinsko morje: Mel., Plin.

Cytae -ārum, f (Κύται ali ἡ Κύταια) Kite (Cite), mesto v Kolhidi, Medejin roj. kraj: Plin. — Od tod

1. adj. Cytaeus 3 (Κυταῖος) kitski (citski), pesn. = kolhidski: terrae (= Colchis) Val. Fl., Cytaei proceres Val. Fl.; subst. Cytaeī -ōrum, m Kolhijci: Val. Fl.

2. subst.
a) Cytaeis -idis, f (Κυταιΐς) Kičanka (Cičanka), Kolhijka (= čarovnica Medeja): Pr.
b) Cytāīnē -ēs, f (*Κυταΐνη) = Cytaeis: Pr.

Cythēra -ōrum, n (τὰ Κύϑηρα) Kitere (Citere) (fem. pl.) ali Kitera (zdaj Citera), otok pred Lakonskim zalivom (Cerigo), slaven po prastarem češčenju boginje Afrodite (Venere), ki naj bi se rodila iz morske pene in tukaj stopila na kopno: V., O., Plin. idr. — Od tod adj.

1. Cytherēus 3 (Κυϑέρειος) kiterski (citerski), iz Kitere (Citere): Venus H., tudi samo subst. Cytherēa -ae, f (Κυϑέρεια): H., O., Tib., Pr. ali Cytherēïs -idis, f (gr. Κυϑερηΐς): O. Kiterka (Citerka), kiterska (citerska) boginja.

2. Cytherēïus 3 (Κυϑερήϊος)
a) kiterski (citerski): litora O.
b) Venerin, Veneri posvečen: heros (Aeneas) O., proles (= Hermione) Stat., ignis (= stella Veneris zvezda Venera) Sil., mensis (= Aprilis) O., ales Sil. (o golobu); subst. Cytherēïa -ae, f. Cytherēa: O.

3. Cytherēïas -adis, acc. pl. -adas, f (*Κυϑερήϊας) kiterska (citerska) = Venerina, Veneri posvečena: columbae O.

4. Cythēriacus 3 (*Κυϑηριακός)
a) kiterski (citerski): aquae O.
b) Venerin, Veneri posvečen: myrtus O., columbae Poeta ap. Sen. ph., concha, nectar Mart.

Cythnos (Cythnus) -ī, f (Κύϑνος) Kitna (Citna), otok v Kikladih jugovzhodno od Atike, s toplicami: L., O., T. idr. Od tod adj. Cythnius 3 kitenski (citenski), s Kitne (Citne): Timanthes Q.

Cytōrus (Cytōros) -ī, m (Κύτωρος) Kitor (Citor), gorovje v Paflagoniji: Plin., Val. Fl. (z acc. Cytōron), iuvat undantem buxo spectare Cytorum V., Cytore buxifer Cat.; istoimensko mesto ob gorovju: Mel. — Od tod adj.

1. Cytōriacus 3 kitorski (citorski): mons O., pecten O. iz zelenikovine.

2. Cytōrius 3 kitorski (citorski): iugum Cat., montes Plin.

Cyzicos -ī, f: O. (z acc. -on), ali Cyzicus -ī, f: Pr., Fl., ali Cyzicum -ī, n: Mel., Plin.; odvisni skloni z nedoločnim nom.: gen. Cyzici S. fr., acc. Cyzicum Ci., L., S. fr., Vell.; (Κύζικος) Kizik (Cizik), mesto ob južnem obrežju Propontide ob zemeljski ožini, ki veže polotok (Cyzicus) s celino; mesto, ki je slovelo po trgovini in rodovitni okolici, je baje ustanovil neki Cyzicos (-us) Kizik (Cizik), kralj Dolioncev (Dolionēs), Enejev (Aeneus; od tod urbs Aenīdae = Cyzicus: Val. Fl.) sin: Hyg., Mel. — Od tod adj. Cyzicēnus 3 (Κυζικηνός) kiziški (ciziški), iz Kizika (Cizika): Varr. fr., Vitr., Plin.; subst. Cyzicēnī -ōrum, m Kizičani (Cizičani), preb. Kizika (Cizika): Ci., Plin., Suet., T.

črn (-a, -o)

1. barva: schwarz; -schwarz (zelo/čisto tiefschwarz, kot tinta tintenschwarz, kot oglje pechschwarz, kohlschwarz, vranje rabenschwarz, zamolklo, brez leska mattschwarz)
črn kot noč nachtschwarz, schwarz wie ein Rabe

2. figurativno (mračen) misli: schwarz, schwer
(nesrečen) črn dan ein schwarzer Tag
črni petek der schwarze Freitag
(obešenjaški) črni humor schwarzer Humor/Galgenhumor
(mučen) revščina: drückend; skrb: quälend

3. (negativen) schwarz (črna duša eine schwarze Seele)
črna ovca das schwarze Schaf
igre: črni mož der schwarze Mann, der Butzemann
črni Peter der Schwarze Peter ( figurativnopodtakniti črnega Petra den Schwarzen Peter zuschieben)
črna nehvaležnost schnöder Undank
(zlohoten) böse (naklep Absicht, gledati ansehen)

4. (nezakonit) schwarz, Schwarz- (gradnja der Schwarzbau)
na črno iti čez mejo, kupiti: schwarz, Schwarz- (delati schwarzarbeiten, pfuschen; delo die Schwarzarbeit; človek, ki dela … der Schwarzarbeiter; nakup der Schwarzkauf; voziti se [= brez vozovnice] schwarzfahren; vožnja die Schwarzfahrt; potnik der Schwarzfahrer; poslušati schwarzhören; ribariti schwarzfischen; zaklati schwarzschlachten; zakol die Schwarzschlachtung)
črna borza der Schwarzhandel
črni trg schwarzer Markt
črna lista die schwarze Liste
črna magija die schwarze Kunst
črna maša die schwarze Messe/Teufelsmesse

5. hrana, pijača:
črn kruh schwarzes Brot/ das Schwarzbrot/ Graubrot
črno vino ➞ → vino
črni poper schwarzer Pfeffer
črna kava der Mokka
piti črno kavo brez mleka: den Kaffee schwarz trinken

6. (črnokožen) schwarz
figurativno črna Afrika (podsaharska) Schwarzafrika
črna celina der schwarze Erdteil

7. od udarcev: blau
pretepsti, da bo ves črn grün und blau schlagen

8.
tehnika črni lot das Schwartzlot
tehnika črni premog die Steinkohle
črni smodnik das Schwarzpulver
tehnika črna lužina die Schwarzlauge
tehnika črna pločevina das Schwarzblech
črna praha agronomija in vrtnarstvo die Schwarzbrache
lovstvo črna divjad das Schwarzwild
lovstvo črna kurjad das Auergeflügel
medicina črno blato der Blutstuhl
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
medicina črne koze Pocken množina
črna točka v prometu: der Unfallschwerpunkt
zgodovina črna vojska der Landsturm
zgodovina črna srajca das Schwarzhemd
politika črni množina die Schwarzen množina
voliti črne schwarz wählen
|
zapisati s črno kredo v dimnik (odpisati) in den Schornstein schreiben
ponoči so vse krave črne bei Nacht sind alle Katzen grau
➞ → črno; ➞ → črno-bel; ➞ → črnolisast/-obrobljen/-pegast