Franja

officium -iī, n (iz *opi-ficium; opus in facere, prim. opifex) „storitev dela“

1. pravilno (pravo) ravnanje ali dejanje: Corn., adulescentis officio collaudato H., officia itineris C. potrebna opravila na poti, nullā re tam laetari soleo quam meorum officiorum conscientiā Ci.; occ.
a) usluga, prijaznost, ljubeznivost: Fulviae officium suum praestitit N. je podpiral, officia exprobrare Ci., alicui officium negare non posse Suet., debere alicui mutua officia Plin. iun.; o „zadnji uslugi“: supremis in matrem officiis defuit T. ni izkazal zadnje (pogrebne) časti; prim.: officium triste O., exsequiarum officium implere Iust.; v obscenem pomenu = spolno občevanje, spolni odnos: Pr., Petr., Sen. rh., puerile Pl., ter Libas officio continuata meo est O. postregel sem ji s trikratnim občevanjem.
b) izkazovanje časti, počastitev, čast: (sc. urbani) praetoris officium Plin. iun., Amm. spremstvo pretorja, običajno ob nastopu njegove službe, officii causā aliquem prosequi L., frequentiam atque officium alicui praestare Hirt., urbana officia alicui praestare N., Balbus in Ci. ep., officium facere H., quae causa officii? nubit amicus Iuv., celebrare officium nuptiarum Suet. biti na svatovščini, officio togae virilis interfui Plin. iun. udeležil sem se svečanosti, ko so nekoga prvič odeli z moško togo.

2. meton.
a) ustrežljivost, uslužnost, postrežljivost: observantiam officio, non timori neque spei tribuere N., verbum plenum officii Ci. ustrežljiva, vir singulari in rem publicam o. Ci. nadvse zaslužen za državo, homo summo officio praeditus Ci. zelo ustrežljiv mož.
b) služba, (služben, uraden) posel, (službeno, uradno) opravilo: Q., Sen. ph., Aur., ad id officium nemo admittitur N., legati officia inter se partiuntur C., privati officii mandata C. naročila v zasebnih zadevah, maritimo officio Bibulus praepositus est C. v službi na morju, v mornarici, officio distringi Plin. iun., o. admissionis Suet. služba prijavljanja za uradni sprejem (avdienco), quidam ex officio admissionis Suet. eden iz službe prijavljanja za uradni sprejem (avdienco), komornik; meton. služabniki, (mali) uradniki: officiorum omnium milites Lact., cum officio et comitate angelorum Tert.; tudi sodni uradniki, uradno osebje: Icti.
c) dolžnost, naloga, obveza, obveznost, zaveza: Pl., Pac. ap. Ci., Q., Suet. idr., o. facere Ter. ali praestare (alicui) C., Ci., O. ali servare, explere, exsequi Ci. ali implere Plin. iun., Lact. ali officio fungi Ci. svojo dolžnost storiti, izpolniti (izpolnjevati), izvršiti (izvrševati), officio suo deesse Ci. ali ab officio discedere Ci. ali cessare (in) officio L. ali officium suum deserere Ci. svoje dolžnosti ne izpolniti (izpolnjevati), izneveriti se svoji dolžnosti, vnemar pustiti (puščati) svojo dolžnost, officio satisfacere Ci., officio cogi ad accusandum Ci.; o živalih: canes funguntur officio (nalogo) luporum Corn.; occ. (o podvrženih) pokorščina, poslušnost, ubogljivost: in officio esse C., Remos in officio continere C., in officio manere N. zvest ostati, insulas ad officium redire coëgit N., officio assuefactus C.
d) čut za dolžnost, zvesto izvrševanje dolžnosti, ravnanje po dolžnosti: utrum apud eos pudor atque officium an timor valeret C., homo plenus officii Ci., o. imperatoris C., quae vita (sc. rustica) … cum officio coniuncta est Ci. uči človeka zvesto izvrševati svoje dolžnosti.

ognjemet samostalnik
1. (pirotehnično sredstvo) ▸ tűzijátékVečer se je zaključil s spektakularnim ognjemetom ob bregu. ▸ Az est egy látványos part menti tűzijátékkal zárult.

2. (o intenzivnosti) ▸ tűzijátékSvoje naredijo tudi čustva, ki med glavnima junakoma zanetijo pravi ognjemet strasti. ▸ Az érzelmek is megteszik a magukét, és a szenvedély valóságos tűzijátékát lobbantják fel a két főszereplő között .Kjerkoli že rastejo, nam javorji jeseni priredijo pravi ognjemet barv. ▸ Bárhol is növekednek, a juharfák ősszel a színek valóságos tűzijátékával kápráztatnak el bennünket. Ognjemet golov v drugem polčasu se je začel z enajstmetrovkama. ▸ A második félidőben tizenegyesrúgásokkal kezdődött a gólzápor.

ogréti to warm; to make warm; to heat

ogréti se to warm oneself; to get hot
ogréti se za kaj (figurativno) to warm to something, to take a fancy to something, to take a warm interest in something
ogréti se za svoje delo (za kak predmet) to warm to one's work (to a subject)
takoj se ogréti za kaj to take to something like a duck to water

ogúliti écorcher, dépouiller; user, abîmer , familiarno râper

oguliti obleko râper (ali élimer, user) un vêtement
oguliti svoje dolžnike (figurativno) écorcher (ali dépouiller) ses débiteurs

ohraníti conserver, garder, maintenir, entretenir, tenir en bon état, sauvegarder, préserver; (re)tenir

ohraniti sadje čez zimo conserver les fruits pendant l'hiver
ohraniti koga v spominu conserver la mémoire (ali le souvenir) de quelqu'un
ohraniti skrivnost, ohraniti kaj zase garder un secret, garder quelque chose pour soi
ohraniti mirno kri garder son sang-froid
ohraniti mir, red maintenir (ali sauvegarder) la paix, l'ordre
ohraniti svoje privilegije maintenir (ali conserver) ses priviléges
otroka je znala ohraniti pred vsemi nevarnostmi elle sut préserver l'enfant de tous les dangers
poskušal je ohraniti glavo nad vodo il essayait de tenir la tête au-dessus de l'eau
ohraniti se se conserver, se maintenir

ohraníti (-im) | ohránjati (-am)

A) perf., imperf.

1. conservare; preservare; tenere, mantenere:
pren. ohraniti mirno kri tenere un contegno tranquillo, non scomporsi, conservare la calma, il sangue freddo, non lasciarsi sconvolgere

2. serbare, mantenere:
ohraniti lep spomin na koga serbare un buon ricordo di qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
poskušati ohraniti glavo nad vodo tentare di tenere la testa sopra il livello dell'acqua
svoje nasvete ohrani zase i tuoi consigli tienili per te
(v osmrtnicah) ohranili ga bomo v lepem spominu (il defunto) lo ricorderemo con affetto

B) ohraníti se (-im se) | ohránjati se (-am se) perf., imperf. refl. conservarsi; sopravvivere; mantenersi:
ohranila so se stara verovanja sopravvivono tuttora antiche superstizioni
ohraniti se zdrav conservarsi sani

oignon [ɔnjɔ̃] masculin čebula; čebulica; familier stara, velika žepna ura; médecine trda koža na nožnem palcu

soupe féminin à l'oignon čebulna juha
oignon de tulipe tulipanova čebulica
en rang d'oignons v eni sami črti
vêtu comme un oignon debelo oblečen
pelure féminin d'oignon (figuré) svetlo rdeče vino
il a fait un travail aux petits oignons opravil je delo skrbno
s'occuper de ses oignons brigati se za svoje posle, (figuré) pometati pred svojim pragom

okòmiti òkomīm
I.
1. navpik postaviti
2. ekspr. vreči: okomiti oko na što; okomiti svoju žaoku na koga obrniti svoje želo proti komu
II. okomiti se ekspr. spraviti se na koga: sad se okomio na mene

okrevajoči samostalnik
pogosto v množini (kdor se zdravi po bolezni) ▸ lábadozó
Orehi so odlična hrana za otroke, starejše ljudi, okrevajoče in seveda športnike. ▸ A dió nagyszerű táplálék a gyermekek, az idősek, a lábadozók és természetesen a sportolók számára.
Da bi potrdil svoje prepričanje, da je prebava pravzaprav le kemični proces, je zbiral vzorce prebavnih sokov okrevajočega in jih dal v preiskavo več kemikom. ▸ Hogy megerősítse meggyőződését, miszerint az emésztés valójában kémiai folyamat, mintákat gyűjtött a lábadozók emésztőnedveiből, és több vegyésszel bevizsgáltatta azokat.

okrílje wings pl; protection, patronage; guard

pod okríljem noči under the cover of night
vzeti pod svoje okrílje to take under one's wing

okrílje aile ženski spol , protection ženski spol , sauvegarde ženski spol , égide ženski spol , patronage moški spol , auspices moški spol množine , abri moški spol , faveur ženski spol

pod okriljem vojaške enote, podicije sous la protection (ali sous la sanvegarde) d'une unité militaire, de la police
vzeti mladega pesnika pod svoje okrilje prendre un jeune poéte sous son aile (ali sous sa protection)
pod okriljem Unesca sous l'égide de l'Unesco
v okrilju teme à l'abri (ali à la faveur) de la nuit
otrok v materinem okrilju un enfant dans les bras de sa mère
vzeti v svoje okrilje prendre sous sa protection (ali sauvegarde, tutelle), protéger quelqu'un
pod okriljem koga sous les auspices (ali sous le patronage) de quelqu'un

okrílje amparo m ; protección f ; refugio m

pod okriljem noči al amparo de la noche (ali de la obscuridad)
iti, zateči se pod okrilje ponerse bajo la protección (de)
vzeti v svoje okrilje tomar bajo su protección; proteger

ōlla -ae, f (stlat. aulla, aula; prim. aula¹) pisker, lonec: Varr. ap. Non., Ci. ep., Col., Iuv., Hier. idr.; preg.: ipsa olera olla legit Cat. lonec si zbira sam svoje zelje = vsakdo stori (ravna), kakor pač more (zna), olla male fervet Petr. v loncu slabo vre = slabo kaže s stvarjo, zadeva gre napačno, stvar se je začela kaziti.

onečástiti déshonorer, flétrir, souiller, salir, profaner

onečastiti svoje ime profaner son nom

operiō -īre -eruī -ertum (prim. ob in aperiō)

1. prekri(va)ti, pokri(va)ti, pregrniti (pregrinjati): Lucr., Tib., summas amphoras auro N., brachia plumis O., classem … lapidum saxorumque nimbo L., mons opertus nubibus O., umbris nox operit terras V.; metaf. aliquem loris usque ad necem Ter. pokriti koga z udarci z bičem skoraj do smrti = (pre)bičati koga skoraj do smrti; occ.
a) ogrniti (ogrinjati), zagrniti (zagrinjati): corpus chlamyde Ci., caput Pl., Petr., caput pallio Petr., capite operto esse Ci., o. aliquem paludamento T., veste T., Cels., opertus tunicā Pr.
b) z zemljo pokri(va)ti, pokopa(va)ti: reliquias pugnae T.
c) zapreti (zapirati): ostium Ter., operta tectica Ci., domum Cat., oculos Petr. ali oculos alicuius Plin., Sen. rh. zatisniti svoje oči ali oči kakega umrlega.

2. metaf.
a) (le pt. pf.) obkladan s čim, zakopan v kaj, zasut s čim: iudicia operta dedecore Ci., opertus infamiā T.
b) skri(va)ti, zakri(va)ti, prikri(va)ti, tajiti, zatajiti (zatajevati): luctum Plin. iun., res opertae Ci., opera bella V. skrivna nesloga. — Od tod

1. subst. pt. pf. opertum -ī, n
a) skriven (zaprt) kraj: o. Bonae Deae Ci., telluris operta subire V. v zemeljsko globino = v podzemlje.
b) skrivnost, tajnost: operta Apollinis Ci. skrivni izreki, preroštva, qui divinarum litterarum operta aperuerunt Aug., opertum hoc litterarum Gell. pisemska skrivnost.

2. adv. pt. pf. opertē skrito, olepšano, obzirno, ocvetličeno, „v rožicah“ (prim. „kot bi rožice sadil“): Gell.

Opomba: Sinkop. impf. operibat: Pr., operibantur: Varr.; star. fut. operibo: Pomp.

opīniō -ōnis, f (opīnārī)

1. domneva(nje), mnenje, dozdeva(nje), misel, prepričanje, vera: T., Q., Plin. iun., Col., Cels. idr., (penitus) insita, falsa, mala, vetusta Ci., non re ductus es, sed opinione Ci.; s subjektnim gen.: opinione omnium vulgi Ci.; z objektnim gen.: impendentis mali Ci. slutnja, eius diei C. o uspehu tega dneva, deorum Ci., pa tudi: de diis Ci. (po)misel, predstava. Poseb. rekla: kot vrinjeni stavek: ut opinio mea fert (est) Ci., Col. po mojem mnenju, venit mihi (adducor) in opinionem N. začenjam domnevati, prihaja mi na misel, adducere aliquem in eam opinionem, ut … Ci. pripeljati koga do tega mnenja, rem in eam opinionem adducere, ut … Ci. zbuditi mnenje, praebere opinionem timoris C. navidezno kazati strah, opinione timoris C. z navideznim strahom, pretvarjajoč se, da se bojijo, speciem atque opinionem pugnantium praebere C. navidezno zbujati mnenje, kakor da se bojujejo (da so bojevniki), subire duarum rerum opinionem L. izpostaviti (izpostavljati) se dvojni sodbi, in eam opinionem Cassius veniebat finisse bellum Caelius in Ci. ep. na Kasija je začel leteti (padati) sum, Kasija so začeli sumiti, tenet vicinitatem opinio tamquam … Suet. soseščine se drži prepričanje, (češ) da ...; occ.
a) pričakovanje, nada, up(anje): T., vicit opinionem meam Ci.; z objektnim gen.: trium legionum C. upanje, da bo dobil tri legije; s subjektnim gen.: pro Thrasybuli opinione N. kakor je Trazibul pričakoval, praeter opinionem Ci., N. ali contra opinionem (omnium) C. ali ultra opiniones omnium Iul. Val. iznenada, (povsem) nepričakovano, proti pričakovanju, contra opinionem meam Plin. iun., opinione celerius Ci. hitreje, kot se je pričakovalo, celerius omnium opinione Auct. b. Alx. kot se je sploh pričakovalo, tako tudi: opinione citius, pulchrior (pulchrius) Varr. ap. Non., Pl., Ci. ep. kot kdo pričakuje (se pričakuje, se je pričakovalo).
b) domišljija, dozdevek, blodnja, blodna misel, sum(nja): vanae religionis Cu., laetitio et libido in bonorum opinione versantur Ci. slonita na domišljenih dobrinah.

2. mnenje drugih o kom, (dober ali slab) glas, (dobro ali slabo) ime, predsodek, sloves, slava: o. et fama T. (Dial.), cupidi opinionis Q., tantae opinionis esse, ut … Sen. rh., magna est hominum opinio de te Ci. svet plemenito misli o tebi, opinionem afferunt populo (z ACI) Ci. vcepljajo narodu ugoden predsodek; s subjektnim gen.: o. Galliae C. mnenje Galcev (o Rimu), contra opinionem militum C. v nasprotju z dobrim mnenjem vojakov, nasprotno dobremu mnenju vojakov (o Cezarju); z objektnim gen.: nimia ingenii opinio N., equitum opinio singularis est C. konjeniki so na prav dobrem glasu, propter eximiam opinionem virtutis C., maximam virtutis opinionem habere C. ali summam habere iustitiae … opinionem C. na daleč slovi zaradi svoje kreposti (pravičnosti), na daleč slovi kot kreposten (pravičen) mož, virtutis opinionem capere C. pridobiti si, malignitatis opinionem vereri T. (Dial.), ne invidiae et ingrati animi adversus clarissimum civem opinionem habeat L. da ne bi bil na slabem glasu (da ne bi bil razvpit) zaradi zavisti in nehvaležnosti do najsijajnejšega državljana, da ne bi veljal za zavistnika in nehvaležneža do najsijajnejšega državljana; occ. govorica, glas: opinio erat edita in vulgus C. govorica se je bila raznesla, divulgatā opinione tam gloriosae expeditionis Iust., opinio exierat L., (exiit Suet.) (z ACI) razširila se je govorica, opinionem serere (z ACI) Iust. glas (govorico) sprožiti (sprožati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati).

opinion [ɔpinjɔ̃] féminin mnenje, mišljenje, prepričanje; pluriel svetovni nazor

opinion publique javno mnenje, javnost
affaire féminin, chose féminin d'opinion stvar naziranja
avoir bonne, mauvaise opinion de soi-même biti zadovoljen, nezadovoljen s seboj
avoir le courage de ses opinions pogumno zagovarjati svoje nazore
donner bonne opinion de quelque chose dati dobro sodbo o čem
se faire une opinion à propos de quelque chose ustvariti si mnenje o čem
informer l'opinion informirati javnost
sondage masculin d'opinion raziskovanje javnega mnenja

opinión ženski spol mnenje, naziranje, sodba

la opinión pública javno mnenje
cambiar (mudar) de opinión premisliti se
emitir su opinión izraziti svoje mnenje
en mi opinión po mojem mnenju
es un asunto de opinión to je stvar naziranja
opiniónes pl razlike v mnenjih

opočásniti

opočásniti (se) to slow down; to slack
opočásniti svoje delo to slacken one's pace of work
opočásniti svoj korak to slacken (one's) pace

opomôči se se rétablir, se remettre, se refaire, se relever ; familiarno se retaper; reprendre (ali retrouver, recouvrer) des forces; se tirer d'affaire; revenir de

težko si je opomogel od nesreče il a eu du mal à se remettre de son accident
s težavo si je opomogla od svoje žalosti elle s'est remise avec peine de son chagrin
z delom v tujini si je opomogel en travaillant à l'étranger il s'est tiré d'affaire
opomogel si je od strahu il est revenu de sa peur