Franja

tangent [tǽndžənt]

1. samostalnik
matematika tangenta; dotikalnica
figurativno nenaden odmik, odklon
ameriško, pogovorno ravnočrtna železniška proga

at (in, upon) a tangent z nenadoma spremenjenim kurzom
to fly (to go) off at a tangent nenadoma kreniti v stran, oddaljiti se od téme (razgovora), nenadoma preiti z ene stvari na drugo

2. pridevnik
dotikajoč se (to česa)

tangent balance tehtnica, naklonica
to be tangent to dotikati se

teč|i¹ [ê] (-em) človek, žival: laufen; pogovorno, posebno ironično: rennen; sich im Laufschritt bewegen, zelo hitro: stürmen; rekreacijsko: joggen
teči v drncu traben
teči v cikcaku Haken schlagen
teči k zulaufen auf
teči naproti komu (jemandem) entgegenlaufen
na vso moč teči sich die Seele aus dem Leib rennen
(mimo vorbeilaufen (an), naprej weiterlaufen, pred druge vorlaufen, navzdol/dol hinunterlaufen, noter hineinlaufen, hineinrennen, okoli herumlaufen, stran fortlaufen, davonlaufen, ven hinauslaufen, hinausrennen, za nachlaufen, hinterherlaufen)
lagati, kot pes teče lügen wie gedruckt, das Blaue vom Himmel lügen
zibelka mu je tekla … seine Wiege stand …

téhtnica (-e) f bilancia; pesa; stadera:
naravnati tehtnico regolare la bilancia
nagniti, prevesiti eno stran tehtnice dare il crollo, il tracollo, il tratto alla bilancia
dati na tehtnico (pretehtati, tudi ekst. ) porre sulla bilancia
tehtnica se nagne la bilancia si inclina
skodelici tehtnice i piatti della bilancia
jeziček na tehtnici l'ago della bilancia
analitska tehtnica bilancia analitica
avtomatska tehtnica bilancia automatica
fiz. hidrostatična tehtnica bilancia di Archimede, bilancia idrostatica
javna tehtnica pesa pubblica
kuhinjska tehtnica bilancia da cucina
mostna tehtnica stadera a ponte
teh. precizijska tehtnica bilancia di precisione
rimska tehtnica bilancia romana
grad. vodna tehtnica livella
vzmetna tehtnica bilancia a molla
pren. tehtnica se nagiba v njihovo korist, njim v prid la bilancia pende a loro favore
pren. položiti na tehtnico vse rischiare il tutto per tutto
pren. biti na tehtnici essere in grave pericolo
pren. biti jeziček na tehtnici essere l'ago della bilancia
astr. Tehtnica Bilancia

telo¹ [ó] srednji spol (telésa …)

1. der Körper (tudi v pomenu trup) (atletsko athletischer, golo nackter); der -körper (dekliško Mädchenkörper, deško Knabenkörper, moško Männerkörper, otroško Kinderkörper, žensko Frauenkörper, hermafroditsko Zwitterkörper, živalsko Tierkörper)
… telesa Körper-
(barva die Körperfarbe, del die Körperpartie, der Körperteil, govorica die Körpersprache, mesto die Körperstelle, nega die Körperpflege, polovica/stran die Körperhälfte, položaj die Körperlage, površina die Körperoberfläche, senca der Körperschatten, zasuk die Körperdrehung)
intimni deli telesa die Intimzone, der Intimbereich
… celega telesa Ganz-, Ganzkörper-
(masaža die Ganzmassage, obsevanje die Ganzkörperbestrahlung)
ohromelost ene polovice telesa die Seitenlähmung
spodnji/zgornji del telesa der Unterkörper/Oberkörper
telesu lasten, lastni … telesa körpereigen (obramba körpereigene Abwehr)
telesu tuj körperfremd

2. (truplo) ein lebloser Körper; der Leichnam

3. v privzdignjenem pomenu, tudi v razmerju z dušo: der Leib
Kristusovo telo religija der Leib Christi, der Leib des Herrn
pravo nevarnost napada na življenje in telo Gefahr für Leib und Leben
pravo zoper življenje in telo gegen Leib und Leben
razmerje duša-telo das Leib-Seele-Verhältnis

4.
Sv. Rešnje telo der Fronleichnam, das Fronleichnamsfest
|
na telesu (na sebi) am Leibe, am Körper
po vsem telesu am ganzen Körper, am ganzen Leibe (drgetati zittern), an allen Gliedern
predstava o lastnem telesu das Körperschema, das Körperbild
pri živem telesu bei lebendigem Leibe
v telesu im Körper
z dušo in telesom mit Leib und Seele
puder za telo der Körperpuder

tērzo

A) agg. tretji:
Napoleone terzo Napoleon III.
due alla terza dve na tretjo potenco
la terza età tretje življenjsko obdobje, starost:
università della terza età šol. univerza za tretje življenjsko obdobje
la Terza Italia hist. Italija risorgimenta
il terzo mondo polit. tretji svet
terza pagina publ. kulturna stran
terzo programma rtv tretji program
il terzo Reich hist. tretji rajh
terza rima lit. tercina
terzo sesso tretji spol, homoseksualci

B) m

1. tretjina:
ridurre le spese di un terzo zmanjšati stroške za tretjino

2. pravo tretja oseba

3.
terzi pl. tretje osebe, tuje osebe:
a danno di terzi v škodo tretjih oseb
per conto terzi v imenu tretjih oseb

4. tretji, tretja oseba (zapored):
il terzo incomodo vsiljivec, vtikljivec
il terzo e il quarto ta in oni, vsi

testata f

1. zgornji, skrajni del; čelo:
le testate del canapè naslonjali kanapeja
la testata del carro čelo voza
la testata di una colonna čelna stran stebra
la testata del letto posteljno zglavje
testata della valle gornji del doline

2. publ.
testata del giornale naslov časopisa; ekst. časopis

3. voj. glava:
missili a testata nucleare rakete z atomsko glavo

4. udarec z glavo

5. šport udarec z glavo

têžek | težák (têžka -o)

A) adj.

1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
težek kot svinec pesante come il piombo
težek zimski plašč cappotto pesante
težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
težka industrija industria pesante

2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
težki tovornjaki autocarri pesanti
težko pohištvo mobili massicci

3. (ki izraža telesni napor) pesante:
težki koraki passi pesanti
težko dihanje respiro affannoso

4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
težek poklic professione difficile
težka naloga compito difficile, arduo
za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
težka bolezen malattia grave
težka naloga incarico gravoso
težka resnica verità sgradevole
težek poraz dura sconfitta

6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
težka izguba una perdita grave, penosa
težka slutnja un brutto presentimento

7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
težek zrak aria pesante
težek molk un pesante silenzio

8. (hud) grave, forte:
težka žalitev offesa grave
težki davki forti tasse

9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
težek ranjenec ferito grave
težek tat un fior di malandrino
vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
pog. težka hrana cibi pesanti

11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
težek otrok un bambino difficile
pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
šport. težka atletika atletica pesante
voj. težka artilerija artiglieria pesante
voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
voj. težki top cannone pesante
voj. težko orožje armi pesanti
šport. težka kategorija categoria pesante
metal. težka kovina metallo pesante
težka ječa carcere duro
težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
težka prst terra argillosa
metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
kem. težka voda acqua pesante
strojn. težki bencin benzina pesante
grad. težki beton calcestruzzo ordinario
les. težki les legno duro
kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
strojn. težko olje olio pesante
težko motorno kolo maximoto
med. težka sapa polipnea
pren. težki kalibri gli alti papaveri

B) têžki (-a -o) m, f, n
brati kaj težkega leggere cose serie
ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro

thēsaurus in (v najboljših rokopisih in na napisih) thēnsaurus -ī, m (tuj. ϑησαυρός)

1. zaklad, bogastvo, zaloga: auri Pl., veteres tellure recludit thesauros, argenti pondus et auri V., non exercitūs neque thesauri praesidia regni sunt, verum amici S., thesauri Indiae H. bogastva, thesaurum effodere Pl., defodere, invenire, obruere Ci., reponere (na stran dati) Q., thesauros constituere Vitr., incubare publicis thesauris L., velut clausis thesauris incubare Q., thesauros tyranni scrutari L., thesauros Gallici auri occultari a patribus L.; preg.: carbonem pro thesauro invenire Ph.; metaf.
a) množica, obilica, obilje, kopica, kup: thesaurus mali Pl.
b) dragocen zaklad (človek ali stvar): leno, thensaurus meus Pl., integrum et plenum adepta est thesaurum Pl.

2. meton. zakladnica
a) kakega svetišča, kake države: pecuniam omnem conquisitam in thesauros Proserpinae referri iussit L., thesauros Proserpinae spoliare L., thesauros expilare L., thesaurus publicus sub terrā saxo quadrato saeptus L.; pesn. podzemlje: postquam est Orchi (= Orci) traditus thesauro Naev. ap. Gell.
b) zaseben zaklad, zasebna zakladnica ali blagajna: cum thesaurum effregisset heres Plin.; pesn. shramba, hranišče, skladišče, zaloga: servata mella thesauris V. med, shranjen v celicah satovja, in his operibus thesauri sunt civitatibus in necessariis rebus a maioribus constituti V., condere semina in thesauros cavernarum Plin., condere in thesauris maxillarum cibum Plin., in thesauris suis (v svoji oblačilnici) vestem numquam nisi annum esse passus est Lamp.

3. metaf. zakladnica, bogata zaloga, zlata jama, shramba, skladišče, shranjevalnica, repertorij, najdišče, hranišče, založišče, založnica: thesaurus omnium rerum memoria Ci., quod lateat in thesauris (v pisalniku) tuis Ci., qui illos locos tamquam thesauros aliquos argumentorum notatos habet Ci., quoniam, ut ait Domitius Piso, thesauros esse oportet, non libros Plin., litterae thesaurum (gl. opombo spodaj) est Petr.; o osebah: quoties aliquid abditum quaero, ille thesaurus est Plin. iun. živi slovar, živa knjižnica, živa enciklopedija.

Opomba: Heterogen. thēsaurum -ī, n: Petr.

tirare

A) v. tr. (pres. tiro)

1. vleči, povleči; potegniti, potezati; nategniti, nategovati; napeti, napenjati:
tirare i capelli a qcn. koga vleči za lase
tirare la cinghia pren. pog. tolči lakoto
tirare il collo a un pollo zaviti piščancu vrat
tirare le cuoia, gli ultimi respiri pog. umirati, umreti
tirare i fili, le fila di una situazione pren. obvladovati položaj
tirare giorno, mattina ponočevati, krokati dolgo v noč
tirare in lungo, per le lunghe na dolgo vleči
tirare un metallo metal. vleči kovino
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga ošteti, pokarati
tirare i remi in barca pren. prenehati s čim; odpovedati se (nameri, podjetju)
tirare le reti povleči mreže
tirare in secco un'imbarcazione potegniti čoln na suho

2. pren. povleči; potegniti; pritegniti, pritegovati; speljati:
tirare l'acqua al proprio mulino pren. vodo speljati na svoj mlin
tirarsi addosso qcs. nakopati si (težave, kritiko)
tirare l'attenzione di qcn. pritegniti pozornost nekoga
tirare qcn. dalla propria parte pritegniti koga na svojo stran

3. vleči:
i buoi tirano il carro vola vlečeta voz
tira l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tirare qcs. coi denti pren. kaj s težavo braniti, zagovarjati
tirare la carretta pren. garati
tirare qcn. per i capelli pren. koga s prevaro prepričati
tirare un ragionamento per i capelli privleči sklep za lase
una parola tira l'altra beseda da besedo

4. premakniti, premikati; potegniti, potezati, povleči:
tirare avanti, indietro, a destra, a sinistra premakniti naprej, nazaj, v desno, v levo
tirare avanti la famiglia pren. vzdrževati družino, skrbeti za družino
tirare avanti le trattative pren. nadaljevati pogajanja
tirare in ballo qcn. koga navajati, potegniti koga v kaj
tirare in ballo qcs. načeti neprimerno temo
tirare fuori potegniti ven, izvleči, privleči na dan
tirare fuori scuse pren. iskati izgovore
tirare giù potegniti dol:
tirare giù a campane doppie koga opravljati, obrekovati
tirare giù un bicchiere hitro popiti, zliti kozarec vase
tirare giù colpi, pugni silovito tolči, udarjati, mlatiti
tirare giù la maschera sneti masko, pokazati se v pravi luči
tirare giù qcn. dal letto koga vreči iz postelje
tirare su potegniti gor, ven:
tirare su l'acqua dalla cisterna vleči, črpati vodo iz vodnjaka
tirare su un bambino vzgajati otroka
tirare su qcn. koga dvigniti s tal; komu pomagati (v stiski)
tirare su col naso smrkati
tirare su la cocaina njuhati kokain
tirare su i numeri izžrebati številke (na loteriji)
tirare a sorte žrebati
tirare di mano qcs. a qcn. komu kaj strgati iz rok

5. vleči, vsrkavati, sesati:
tirare l'acqua vsrkavati vodo (zemlja)
tirare l'aria vleči (peč, dimnik)
tirare il fiato dihati; pren. oddahniti se
tirare il gruppo, tirare šport vleči (v kolesarstvu)
tirare il latte sesati (mleko)

6. ekst. izvleči; dobiti; skleniti, sklepati:
tirare la conclusione di un discorso potegniti sklep, sklepati iz razgovora
tirare i conti, le somme sešteti; pren. sklepati
tirare partito da qcs. okoristiti se s čim
tirare una salsa kulin. zgostiti omako

7. pog. dvigniti:
tirare lo stipendio dvigniti plačo

8.
tirare a cera il pavimento povoščiti pod
tirare a lucido pološčiti
tirare al peggio pren. obrniti, sprevračati (besede)
tirare scemo qcn. pog. koga zmesti

9. vreči, metati, zalučati:
tirare un sasso vreči kamen
tirare baci pošiljati poljubčke
tirare bestemmie, moccoli pren. jezno preklinjati, robantiti, bentiti
tirare calci, pugni brcati, tolči (s pestmi)
tirare i dadi kockati (se)
tirare una fregatura vulg. prevarati, zafrkniti, zajebati

10. ustreliti, streljati:
tirare una cannonata, una fucilata ustreliti s topom, s puško
tirare in porta ekst. šport streljati na gol

11. potegniti, vleči, risati:
tirare una linea potegniti črto
tirare un piano pren. zarisati, izdelati načrt

12. tisk natisniti, tiskati

B) v. intr.

1. iti naprej:
tirare avanti iti naprej (tudi pren.);
Come va? - Si tira avanti. Kako ste kaj? - Gre
tirare diritto, innanzi iti naravnost; pren. iti odločno k cilju

2. pren. težiti k, imeti nagnjenje do:
tirare a imbrogliare rad prevarati
tirare a campare ne se pretegniti pri delu, prizadevanjih
tirare a indovinare pog. ugibati

3. vleči (barva); biti podoben:
tirare da qcn. biti podoben komu
un grigio che tira all'azzurro siva barva, ki vleče na modro

4. kazati na; vleči:
tira a piovere kaže na dež
lo sterzo tira a destra volan vleče v desno

5. pihati:
con l'aria, col vento che tira pog. danes, dandanes, v teh časih

6. vleči (motor):
la macchina in salita non tira più avto ne potegne več v klanec

7. ekst. vulg. dvigniti se, stati (moški ud)

8. pren. uspevati, biti uspešen, biti v polnem razmahu:
il turismo è il settore che più tira najuspešnejša panoga je turizem

9. obl. biti tesen:
sei più grasso e i pantaloni tirano zredil si se, pa so ti hlače pretesne

10. pren. varčevati:
tirare sul prezzo barantati
tirare sulle spese skopariti

11. ustreliti, streljati:
tirare col fucile streljati s puško
tirare alla selvaggina streljati na divjad
tirare di boxe, di scherma šport boksati, sabljati se

C) ➞ tirarsi v. rifl. (pres. mi tiro)
tirarsi indietro umakniti, umikati se; pren. odstopiti (od namere)
tirarsi in là, da parte umakniti se, stopiti vstran
tirarsi su vstati, pren. pobrati se

título moški spol (plemiški, častni) naslov; naslov (knjige, filma); figurativno knjiga, delo; na(d)pis; poglavje, odstavek; naziv; diploma; dokument, dokazilo; povod, vzrok; pretveza; vrednosten papir; čistina (kovanca)

título alcohólico alkoholna stopnja
título hipotecario zadolžnica; zastavni listek
título de propiedad lastninska pravica
la página de título naslovna stran
a título (de) na temelju, pod pretvezo
a título de anticipo kot naplačilo
a título de indemnización kot odškodnina
a título de prueba za poskušnjo
¿a título de qué? iz kakšnega razloga? zakaj? s kakšno pravico?
con justo título s polno pravico (upravičenostjo)
fabricador de títulos ponarejevalec dokumentov
sacar un título doseči naslov
comprar el título plačati promocijske takse

toma ženski spol odvzem; (za)vzetje; doza, odmerek (zdravila)

toma de partido nagibanje na kako stran, zavzemanje za; sklep
toma por asalto zavzetje z naskokom
toma de posesión prevzem v posest
una toma de rapé ščepec njuhanca
toma de tierra (el) ozemljitev; pristanek (letala)
más vale una toma que dos te daré bolje drži ga kot lovi ga

tourner [turne] verbe transitif vrteti, obračati, obrniti, sukati; stružiti, krožno mešati; prevesti; snemati (film); izraziti, (na)pisati, stilizirati; verbe intransitif vrteti se, obiti, iti (autour de okoli, okrog); obrniti se, skreniti, zaviti (à droite, à gauche na desno, na levo); krožiti, rotirati; filmati; sprevreči se (veter); spremeniti se (en v), postati; izteči se; izvreči se (en v); skisati se (vino), sesiriti se (mleko); dobiti barvo (sadeži)

se tourner obrniti se, okreniti se (vers proti)
se tourner contre quelqu'un obrniti se, nastopiti proti komu; spremeniti se (en v), postati
verbe transitif: tourner et retourner quelque chose obračati, vrteti kaj na vse strani
faire tourner quelqu'un en bourrique (figuré) razjeziti, razhuditi koga
tournez, s'il vous plaît obrnite (list), prosimo!
tourner le bouton prižgati luč
tourner bride (figuré) presedlati
tourner casaque (figuré) presedlati, postati uskok
tourner un compliment napraviti (lep) poklon
tourner une difficulté izogniti se težavi
tourner une loi obiti zakon
tourner le dos obrniti hrbet; figuré zbežati
tourner le coin de la rue zaviti okrog uličnega vogala
tourner quelqu'un en dérision zasmehovati koga
tourner l'ennemi obiti sovražnika
tourner un film vrteti, snemati film
faire tourner un disque zavrteti gramofonsko ploščo
faire tourner une entreprise spraviti podjetje v obratovanje
tourner quelqu'un à son gré (figuré) okrog prstov koga oviti
il tourne bien ses lettres dobro, lepo piše svoja pisma
tourner quelqu'un en ridicule osmešiti koga, norčevati se iz koga
tourner le sang, les sangs (figuré) pognati strah v kosti
tourner une sauce (krožno) mešati omako
tourner les souliers pošvedrati čevlje
tourner les talons peté pokazati, popihati jo
tourner la tête pogledati nazaj
tourner tout en mal vse v slabo obrniti
tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
tourner un pied de table stružiti nogo za mizo
verbe intransitif: tourner à l'aigre poslabšati se
tourner bien, mal dobro, slabo se obračati, se končati
tourner court nenadoma se ustaviti, spodleteti
tourner du côté de quelqu'un potegniti s kom, stopiti na njegovo stran
il tourne cœur srce je adut
la chance a tourné sreča se je obrnila, stvari so se spremenile
silence, on tourne! tišina, snemamo (film)!
cet enfant a mal tourné ta otrok je zašel na slaba pota, se je spridil
le temps tourne au froid vreme postaja hladno
le lait a tourné mleko se je skisalo, sesirilo
cela tournera à son honneur to mu bo v čast
tourner autour du pot hoditi kot mačka okrog vrele kaše, ne priti z besedo na dan, obotavljati se
la tête me tourne v glavi se mi vrti
tourner autour d'une femme vrteti se okrog ženske, dvoriti ji
il tourne sans cesse autour du ministre neprestano se vrti okrog ministra, išče njegovo naklonjenost, dobrohotnost
il tourne à tout vent on obrača plašč po vetru
tourner au tragique posta(ja)ti tragično, končati se tragično
tourner rond vrteti se okoli, familier dobro se končati
(populaire) tourner de l'œil omedleti
tourner de travers slabo se končati, ponesrečiti se, spodleteti
tourner à vide (automobilisme) teči prazen
j'au vu tout tourner vse se mi je zavrtelo pred očmi, postal sem omotičen
se tourner contre quelqu'un obrniti se proti komu, postati mu sovražen
je ne sais plus de quel côté me tourner ne vem več, kje se me glava drži
il se tourne et se retourne dans son lit obrača se sem in tja, premetava se v postelji
se tourner le pied zviniti si, spahniti si nogo
se tourner vers quelqu'un (figuré) obrniti se na koga (za pomoč, uslugo)

trā-dūcō (ali trāns-dūcō) -ere -dūxī -ductum (trans in dūcere)

1. prepelj(ev)ati, prepeljavati, prevesti, (pre)peljati, popeljati, spraviti (spravljati) skozi ali čez kaj, pripeljati: Pl., Ter. idr., Helvetii per fines Sequanorum suas copias traduxerunt C., multitudinem hominum trans (na ono stran) exercitum ex Galliā in Ligures L., aquaeductum per domum Icti. speljati skozi … ; z acc. predmeta, s katerim se vrši dejanje, nam. tega acc., odvisen le od praep., ki se konstruira z glag., redko trans z acc. ali sam abl.: flumen Axonam exercitum traducere C., instructas copias flumen traducere L., quos Caesar transduxerat Rhenum Hirt., pontem C., trans flumen C.; v pass.: Belgas Rhenum antiquitus transductos C., manus Perrhabiae saltum in Thessaliam traducta L., traductus exercitus silvam Ciminiam L.

2. occ. (pre)peljati mimo, voditi mimo: tua pompa eo traducenda est Ter., victimas in triumpho L., copias praeter castra C., per ora hominum L. ali civitatium Iust. ljudem, državam pred očmi ali vpričo njih; tako tudi: traducti sub iugum et per hostium oculos L.; delatores flagellis caesi ac traducti (v zasramovanje peljani mimo gledalcev) per amphitheatri arenam Suet.; poseb. traducere equum konja peljati (voditi) mimo (o vitezu, glede katerega cenzor pri ogledu ni imel nobene pripombe): cum esset censor et in equitum censu C. Licinius prodisset … iussit equum traducere Ci., transduc equum (cenzorjev poziv) Val. Max.; pren.
a) javno izpostaviti (izpostavljati) zasmehu (zasmehovanju), javno postaviti (postavljati) v sramoto, javno zasmehovati, javno (o)sramotiti: Petr., Iuv., Mart. idr., collusorem, ornamenta sua Sen. ph., aliquem per ora hominum L. ljudem dati (dajati) v zobe.
b) (po)kazati, prikazati (prikazovati): se Iuv.
c) objaviti (objavljati): carmina Mart., poëmata Petr.

3. metaf.
a) drugam obrniti (obračati), pre(o)kreniti, preusmeriti (preusmerjati), pridobi(va)ti za kaj: satas messes alio (s čaranjem) V., alio traducere animi motūs Lucr., clientes ab Haeduis ad se C. spraviti na svojo stran, clientelam provinciae ad se Ci., gentem assuetam bello pacis traduxit ad artes O., eos ad mansuetudinem transduxerunt Ci., aliquem ad suam sententiam Ci. ali in suam sententiam L.
b) v kako (novo) stanje, položaj, stan spraviti (spravljati), postaviti (postavljati), prestaviti (prestavljati): centuriones ex inferioribus (sc. ab octavis) ordinibus in superiores (sc. ad primum pilum) C., Clodium ad plebem Ci. Klodiju dati preiti (prestopiti) v plebejsko rodbino, animum a picturā ad rem veritatemque Ci., animos a severitate ad hilaritatem risumque Ci., ex egestate in rerum abundantiam Ci., aegrum in meliorem consuetudinem Varr.; z dat.: me vitae traducat inerti Tib.
c) (o)kreniti, obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) kam, kaj v (na) kaj, rabiti, uporabiti (uporabljati) za kaj: orationem traduxi et converti in increpandam fugam Ci., hanc rationem ad id genus Ci., partum Iovis ortumque virginis ad physiologiam Ci.; pesn.: cura in vitulos traducitur V. prehaja.
d) iz jezika v jezik prestaviti (prestavljati), prevesti (prevajati): vocabulum Graecum in linguam Romanam Gell.
e) izvesti (izvajati), izpelj(ev)ati besedo iz besede: Gell.
f) (čas) prebi(ja)ti, presta(ja)ti, preživeti (preživljati): Sil., Petr., Augustus ap. Gell. idr., o adulescentiam traductam eleganter Ci., vitam tranquille placideque Ci., aetatem sine contentione Ci., vitam per IX annos T., leniter aevum H., his sermonibus … nox traducta est L.; munus extraordinarium (z upravo province) Ci.

Opomba: Star. imp. traduce: Ter.; sinkop. pf. traduxti: Pl.

trāns-ferō (trā-ferō) -ferre, trānstulī, trānslātum in trālātum (trāns in ferre)

1. nesti, nositi, spraviti (spravljati) kam, prenesti (prenašati): Pl. idr., ad se ornamenta transtulit Ci., signa e statione C., quae signa e balneo in cubiculum transferri non possunt Ci., simulacrum Carthaginem translatum Ci.; o rastl. presaditi (presajati), prestaviti (prestavljati): semina e terrā in terram Varr., brassicam Col., ex arbore in arborem Varr. (pre)cepiti; o osebah: aliquem trans Alpes usque Ci., aegros Cael., illinc huc transfertur virgo Ter., transfer te Glycerae in aedem H. spravi se, pojdi; occ. mimo nesti (nositi): coronam regiam in triumpho L., in triumpho militaria signa L.

2. metaf.
a) prenesti (prenašati), preložiti (prelagati), prestaviti (prestavljati), preseliti (preseljevati): castra trans Rhenum L., castra Baetim Auct. b. Alx. na drugo stran (onstran) Betisa, čez Betis, castra ultra eum locum C., bellum in Italiam L., bellum in Celtiberiam C., belli terrorem ad urbem L. zanesti, copias in Boeotiam Iust., regnum ab sede Lavini V., omnia Argos V., concilium Lutetiam C., Sullam ex dignitate in impiorum partem Ci.
b) prenesti (prenašati) na koga, pustiti (puščati), da preide kaj na koga drugega, zvrniti (zvračati) kaj na drugega, nakloniti (naklanjati), drugam obrniti (obračati): ut summa imperii transferretur a Lacedaemoniis ad Athenienses N., crimen in nos Ci., causam in se N., invidiam in quos putabant transferre non poterant Ci., amorem alio H. nakloniti čemu drugemu, calores, servitium Pr., sermonem alio Ci. govorico usmeriti drugam (obrniti na drugo stran), animum ad accusandum Ci.; refl.: se ad artes transferre Ci. usmeriti se na umetnosti, usmeriti pozornost na umetnosti, posvetiti se umetnostim; occ. spremeniti (spreminjati): rem in novam speciem O., in o litteram secundae syllabae Q., tempora Q. zamenjati (zamenjevati) (npr. pr. s fut.).
c) prepisati (prepisovati, prepisavati), zapisati (zapisovati, zapisavati): verba in chartas suas Ph., in tabulas Ci., translati versus Suet. prepisani = po drugih povzeti, iz drugih zajeti.
d) (v drug jezik) prestaviti (prestavljati), preložiti (prelagati), prevesti (prevajati): istum ego locum totidem a Dicaearcho transtuli Ci., ut ipsis eorum verbis utar, qui haec ex Graeco transtulerunt Q., transferre eius volumina in linguam Latinam Plin., aliquid Latine ad verbum Q., aliquid his verbis Q.
e) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) kaj v (na) kaj, rabiti, porabiti (porabljati), posvetiti (posvečati): tempus in me custodiendum Ci., quod (sc. genus) ab Ennio positum in unā re ad multas transferri potest Ci., definitionem in aliam rem Ci., stelionum nomen in maledictum Plin. obrniti (spremeniti) v psovko, narediti iz … psovko; kot prevod gr. μεταφέρειν = (upo)rabiti (uporabljati) v prenesenem pomenu (figurativno, metaforično), prenesti (prenašati): utamur verbis aut propriis aut iis, quae transferuntur Ci., verba tralata Ci. ali translata Q. podobe, prispodobe, prenosi, metafore, translatum exordium Ci., Q. uvod, ki ne sodi prav k stvari, ki ni vzet iz stvari same, vocabula piscium pleraque translata sunt a terrestribus ex aliqua parte similibus rebus, ut „anguilla, lingulaca“ Varr.; prim.: affectus suos in fabellas transferre Ph. svoja občutja (čustva) prenesti (preliti) v basni („pobasniti“).
f) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati) (na poznejši čas): reliquit annum suum seseque in annum proximum transtulit Ci. in je preložil kandidaturo (za preturo) na … , causam in proximum annum Cael. ap. Ci.

trebuh moški spol (trebuha …) der Bauch; medicina der Bauch, der Unterleib
medicina zgornji/spodnji del trebuha der Oberbauch, die Oberbauchgegend/ der Unterleib, die Unterleibgegend
(trebušna stran) die Bauchseite
povešen trebuh Hängebauch
štrleč trebuh Spitzbauch
velik trebuh Fettbauch, Schmerbauch
… trebuha Bauch-
(obseg der Bauchumfang)
na trebuh auf den Bauch, ležeč: in Bauchlage
na trebuhu auf dem Bauch, plazenje: bäuchlings
pristanek na trebuh die Bauchlandung
skok na trebuh der Bauchklatscher
leža na trebuhu die Bauchlage
plazenje po trebuhu šport flaches Kriechen
plaziti se po trebuhu pred figurativno im Staub kriechen vor, biblično: auf dem Bauch kriechen
v trebuh in den Bauch
v trebuhu im Bauch, medicina in der Unterleibsgegend
brca v trebuh der Bauchtritt
bolečine v trebuhu Bauchschmerzen, Unterleibsschmerzen množina, das Bauchweh (imeti Bauchschmerzen/Bauchweh haben)

trebušn|i (-a, -o) Bauch-, Unterleibs- (kos - mesarsko das Bauchstück, organ das Bauchorgan, pas der Bauchgurt, ples der Bauchtanz, mrena das Bauchfell, aorta die Bauchaorte, mišica der Bauchmuskel, plavut die Bauchflosse, stena die Bauchwand, Bauchdecke, stran die Bauchseite, votlina der Bauchraum, die Bauchhöhle, vodenica die Bauchwassersucht)

trecēnto

A) agg.

1. tristo:
un viaggio di trecento chilometri potovanje, dolgo tristo kilometrov
dire qcs. trecento volte kaj stokrat povedati

2.
anno trecento leta tristotega
pagina trecento tristota stran

B) m

1. tristo:
nell'anno trecento d.C. leta tristo n.š.
i trecento delle Termopili tristo termopilskih junakov

2. štirinajsto stoletje

3.
il Trecento lit., umet. trecento

trente [trɑ̃t] adjectif trideset; trideseti; masculin število, številka 30

le trente mai (dne) 30. maja
la guerre de trente ans tridesetletna vojna
trente-six šestintrideset, familier veliko, nedoločeno število (česa)
il y en a trente-six sortes jih je sto vrst
tous tes trente-six du mois skoraj nikoli
bête comme trente-six mille pots neumen kot noč
en voir trente-six chandelles vse zvezde videli (od udarca)
page trente stran 30, 30. stran
se mettre, être sur son trente et un, (vieilli) sur son trente-six obleči se v svojo najlepšo obleko, biti v svoji najlepši obleki

treten (trat, getreten) stopiti, stopati; hinein: vstopiti, vstopati, hinaus: izstopiti, izstopati, über: prestopiti, prestopati; mit den Füßen: hoditi po (čem), pohoditi (kaj), teptati, poteptati; (einen Fußtritt geben) brcniti, brcati; eine Delle: z brco narediti; Geflügel, Federwild: spraviti se na (der Hahn tritt die Henne petelin s spravi na kokoš); sich etwas treten in den Fuß usw.: zadreti si v nogo;
auf: auf die Zehen treten stopiti na prste; auf jemandes Seite treten postaviti se na stran (koga); auf das Gas(pedal)/die Kupplung treten pritisniti na plin/sklopko;
durch: eine Spur durch etwas treten shoditi potko/sled po;
gegen: treten gegen etwas brcniti v (kaj);
hinter: hinter die Wolken treten Sonne: skriti se za oblake;
in: in die Pedale treten poganjati pedale; Samen usw.: in die Erde treten zahoditi (seme v zemljo); in Erscheinung treten pojaviti se, pokazati se; in den Stand der Ehe treten stopiti v zakonski stan; in einen Streik treten začeti stavkati; in Verbindung treten mit povezati se z, navezati stike z;
nach: treten nach brcati v/poskusiti brcniti (koga, kaj);
über: übers Ufer treten [Fluß] Fluss: prestopiti bregove;
von: von einem Fuß auf den anderen treten prestopati se; sich den Schmutz von den Schuhen treten obrisati si čevlje;
zu: zur Seite treten stopiti vstran, figurativ umakniti se; zu Tode treten poteptati; kürzer treten figurativ omejevati se, omejiti se

trêve [trɛv] féminin, militaire, politique premirje; figuré mir, odmor, prestanek, oddih, počitek; sans

paix ni trêve brez miru
trêve de discussions! dovolj (je bilo) govorjenja!
trêve de cérémonies! trêve de compliments! dovolj (brez, nobenih) ceremonij, komplimentov!
trêve de plaisanterie! šalo ob stran! pustimo šalo!
faire trêve à quelque chose začasno nehati s čim, prekiniti kaj
(histoire) trêve de Dieu prenehanje sovražnosti, bojev na ukaz Cerkve
trêve des confiseurs (familier) tradicionalna ustavitev politične, diplomatske dejavnosti za novoletne praznike
sa maladie ne lui laisse pas de trêve njegova bolezen ne popusti niti za trenutek
n'avoir ni paix ni trêve ne imeti niti trenutka oddiha, miru
demander, accepter, établir, signer, violer une trêve prositi za, sprejeti, skleniti, podpisati, prekršiti premirje
ne pas avoir, ne pas laisser de trêve ne imeti miru, ne pustiti pri miru