Franja

poteau [pɔto] masculin kol; drog; steber; sport drog pri golu

de gros poteaux (figuré) debele noge
poteau-affiches masculin steber za lepake
poteau de départ start(ni drog) (pri konjskih dirkah)
poteau-frontière mejni kol
poteau indicateur kažipot
poteau (télégraphique) brzojavni drog
poteau de torture(s) mučilni kol
au poteau! smrt!
mettre, envoyer au poteau obsoditi na smrt z ustrelitvijo

pȍtkrpa ž
1. naramna podloga pri srajci
2. templjanec

potkusùrati -ām, potkusúriti -kùsūrīm
I. dati ostanek pri plačilu, doplačati ostanek, poravnati razliko v računu
II. potkusurati se obračunati se: kao god što on želi da se potkusuri sa svojim neprijateljima, tako bih i ja želio naplatiti svoju veresiju, gl. kusur

potlatch [pɔ́tlæč] samostalnik
slovesna izmenjava daril pri Indijancih
ameriško velika zabava

pòtpetak -tka m usnjen pašček za zapenjanje hlač dopetač pri petah

poule [pul] féminin

1. kokoš, kura; familier, figuré miška, mucka, ljubica, metresa; familier dekle, ženska

2. sport igra; runda; vložek pri igri; grupa moštev (rugby)

bouillon masculin de poule kokošja juha
chair féminin de poule kurja polt
mère féminin poule (figuré) mati, ki zelo skrbi za svoje otroke
poule de bruyère divja kokoš
petite poule de bruyère ruševčeva samica
poule d'eau vodna kokoš
poule d'élevage réjna kokoš
poule d'essai poskusna dirka triletnih konj
poule faisane fazanka
poule finale (sport) finale, finalno tekmovanje
poule bonne pondeuse, bonne couveuse dobra kokoš nesnica
poule d'Inde pura, purica
poule mouillée, cœur masculin de poule mevža, strahopetec, šleva
poule de neige severna kokoš, snežka
poule sauvage pegatka
avoir la chair de poule imeti kurjo polt, trepetati od strahu
quand les poules auront des dents (figuré) nikoli
être comme une poule qui a trouvé un couteau (figuré) biti zelo začuden, zelo v zadregi
se coucher, se lever comme (ali avec) les poules zgodaj iti spat, zgodaj vsta(ja)ti
faire un cul de poule zaviti usta, namrdniti se
mener les poules pisser zapravljati (svoj) čas
tuer la poule pour avoir l'œuf iz lakomnosti ali nepotrpežljivosti uničiti vir pomembnega dobička
tuer la poule aux œufs d'or uničiti si vir dobička, dober vir materialnih sredstev
qui naît poule aime à gratter (proverbe) prirojenih lastnosti se ne moreš odvaditi, otresti

pourvoyeur, euse [purvwajœr, öz] masculin, féminin dobavitelj, -ica; vojak, ki skrbi za strelivo pri mitraljezu, topu

pozàbaviti se -īm
1. pozabavati se: pozabaviti se igrom, kartama; dopustite da se pozabavim vašim kćerima
2. pomuditi se pri čem, ukvarjati se s čim: sada ću se pozabaviti ovim pitanjem

pòzajmenica ž
1. skupno delo dveh sosedov ali prijateljev pri poljskih opravilih, žetvi, košnji itd.: oduvijek bili su u pozajmenici, letinu su sabirali jedan drugome zajednički, gl. tudi pozajmica 3.
2. ženska, ki dela v pozajmenici
3. ženska, ki rada da na posodo: tvoja strina je moja pozajmenica, uvijek mi pozajmi kad mi što treba

pozal moški spol vedro, korec; kamnit obod pri vodnjaku

požínjka ž žetelačka gozba, gozba pri kraju žetve

praes², adv. (iz prae kakor abs iz ab; prim. gr. ἀμφίς iz ἀμφῖ) = praestō vpričo, tu, pri roki (rokah), na voljo, na uslugo, na službo: nam ibi tibi parata praes est Pl.

praestō¹, adv. (iz *prae-sitō „pred [nami] ležeč“), le v zvezi z esse

1. vpričo, navzoč, pred očmi koga, pri roki (rokah), na razpolago, na voljo, na uslugo, na službo, pripravljen na namig koga: Pl., Acc., Cu., Iust., Corn., Lucr., Tib., Stat., Lact. idr., praesto esse (= adesse) Ter. tu biti, biti navzoč, javiti (javljati) se, ad nutum alicuius praesto esse Ci., ibi mihi praesto fuit cum litteris tuis Ci. je prišel k meni, quaestores consulibus ad ministeria belli praesto esse L., tibi nulla fuit clementia praesto? Cat. ali se ti ni zganilo nobeno sočutje? ali ti ni vzbudilo nobenega usmiljenja?, principes sibi esse praesto Cordubae voluit C. naj se mu pridejo poklonit; v negativnem pomenu: quaestores cum fascibus mihi praesto fuerunt Ci. so prišli nadme.

2. v pomoč, v korist: ius civile didicit, praesto multis fuit Ci., operae meae praesto sunt omnibus Ci. pospešujejo vse, pomagajo vsem, saluti tuae praesto futurum Ci.

prálnik m
1. stroj, mašina za pranje, vašmašina: dati perilo v pralnik; bobnasti -i
2. rifljača, daska sa i žlijebljenim (-žleb-) limenim prednjim dijelom (de-) o koju se trlja rublje pri pranju

prānsor -ōris, m (prandēre) udeleženec pri poznem zajtrku (kosilu), „kosilčar“, gost: bene opsonavi atque ex mea sententia: bonum anteponam prandium pransoribus Pl., cum iam manus pransores lavarent Aug.

prānsōrius 3 (prānsor) pri poznem zajtrku (kosilcu) (upo)rabljen, poznozajtrkoven: candelabrum Auctor ap. Q.

prānsrīx -īcis, f (fem. k prānsor) udeleženka pri poznem zajtrku (kosilu), (pozno)zajtrkovalka, „kosilčarka“, gostja: po Prisc. nerabljena beseda.

pȑdež m prdež, prdec, plin, ki se izloči pri prdenju: smeo se kao prdež u gaćama zmedel se je kot prdec v hlačah

prebírati prèbīrām, prèbirati -ēm
1. prebirati: prebirati grah, pasulj
2. prebirati jagode molka, rožnega venca: prebirati brojanice; prebirete usnama, a misli vam ne idu k bogu
3. droboleti: slavuj prebira; lastavica mirno sjedi pa milo prebira
4. prebirati, igrati: prebirati uz gitaru, u flautu
5. drobencljati, drobno stopicati pri plesu, drobiti, drobno korakati: odmiče čovjek, a za njim je prebirala kuja
6. natanko premišljevati: prebirati po jučerašnjim doživljajima; šetkao po poslovnici mrk i ljutit, prebirući po glavi tko bi mogao doći u obzir

prečìtati -ām
I.
1. prebrati: onda dak uzme časlovac, a kad njega izuči i prečita, onda je naučio svu knjigu
2. prebiti pri branju: sav dan je prečitao
II. prečitati se zmotiti se pri branju