Franja

dish¹ [diš] samostalnik
skleda, krožnik; jed
množina posode
arhaično skodelica
ameriško, pogovorno dekle; votlina, jama

to bave a hand in the dish biti v kaj zapleten
a dish of chat kramljanje
to lay a thing in s.o.'s dish dati komu kaj pod nos
standing dish običajna jed
dish of gossip kramljanje

dissimulō -āre -āvī -ātum kaj „nepodobno narediti“, od tod

1. koga nespoznavnega (kaj nespoznavno) narediti (delati), ne kazati tistega, kar je v resnici, skri(va)ti: canae capillos dissimulant plumae O., nec se dissimulat O. ne skriva se pod drugo podobo, d. natum cultu (s preobleko) O.; med.: Achilles veste virum longā dissimulatus erat O. je skril svojo moškost pod dolgo (žensko) obleko; pesn.: dissimulata Perillae nomine Metella O. pod imenom Perila skrita Metela.

2. pretvarjati se, pritajiti (pritajevati) se, potuhniti se, prikrivati; abs.: sed quomodo dissimulabat Pl., quare delectant homines … ludi, etiam illos, qui dissimulant, non solum eos, qui fatentur Ci., quid taces? quid dissimulas? Ci., non dissimulat Ci. nič ne prikriva, suspicionem dissimulando sedare Ci., litteris perlectis Domitius dissimulans in concilio pronuntiat C., dissimulandi causā S. da bi s tem prikril svoje namene, avidi coniungere dextras ardebant; … dissimulant (sc. ardorem suum) V., male salsus ridens dissimulare H., desine dissimulare Tib.; ex dissimulato neopaženo: aiebat non esse occulte nec ex dissimulato blandiendum Sen. ph., ex male dissimulato agebat aemulum Vell. ne dovolj neopaženo; trans. kaj prikri(va)ti, pritajiti (pritajevati), zatajiti (zatajevati), ne pustiti vedeti, zamolč(ev)ati; z obj. v acc.: L., Cu. idr., nec … quicquam simulabit aut dissimulabit vir bonus Ci., sunt in hoc ordine, qui … ea, quae vident, dissimulent Ci., quanto haec dissimulare et occultari … praestet? C., d. febrem, metum H., nomen suum O. prikrivati svoje ime = vzdeti si tuje ime, dissimulant deos O. prikrivajo svoje božanstvo, tauro dissimulante deum (svoje božanstvo) O., d. crudelia gaudia O., eloquentiam Q., veniam … petens, quod ei Vettios, Plautios dissimulavisset T.; pass.: neque dissimulari tantum scelus poterat Ci., (ut) tenuitas dissimulari non queat Ci., dissimulato intellectu, dissimulata seditio T.; med.: dissimulata deam Stat. prikrivajoča svoje božanstvo; z ACI: Pl., Cu., Q., Suet., cui … Cn. Plancio numquam dissimulavi me plurimum debere Ci., neque se Sullanum esse dissimulat Ci.; z odvisnim vprašanjem: quae rebus sit causa novandis, dissimulent V., quid ipse sim secutus, promam, nec umquam dissimulavi Q.; s quin: Gell., me … ille versus dissimulare non sinit, quin delecter Ci.; s quasi: dissimulabo hos quasi non videam Pl.; z de: Dig., Volturcius … dissimulare de coniuratione S. Od tod adv. pt. pr. dissimulanter neopaženo, (na) skrivaj, tajno: O., Amm., Demetrius dissimulanter asservari iussus est L., verba d. conclusa Ci., non (ne, neque) d. Ci., Suet. neprikrito, gratias populo Romano non d. tullit, quod … Val. Max. odkritosrčno se je zahvalil rimskemu ljudstvu, da … , alii (ante finem recedunt) d. et furtim Plin. iun.

3. vnemar pustiti (puščati), omalovaževati, ne ozirati se, ne meniti se, prezreti (prezirati): dissimulatus Marcii Macri (consulatus) T., Acilia … sine absolutione, sine supplicio dissimulata T., conscientiā belli Sacrovir diu dissimulatus T. očitalo se mu je, da je dolgo prikrival Sakrovirov upor, čeprav je zanj vedel; occ. zanemariti (zanemarjati), zamuditi (zamujati): d. damnosam curationem P. Veg., plerumque ab eis docendis (v sl. z infinitivnim stavkom) male dissimulatur Aug., quod dissimulatum Amm.

dīus² 3 (iz *divios; prim. gr. δῖος božji, εὔδιος jasen, svetel,lat. deus, diēs), star. in pesn.

1. božji, božanski, božanstven, nebeški: o Romule, Romile die Enn., dia dearum V. (= δῖα ϑεάων Hom.); v rotitvi: me dius fidius (Fidius) je dius soobl. = deus; gl. fidius (Fidius).

2. plemenit, blag: Casmillus, dius administer diis magnis Varr., dia Camilla V.

3. božansko velik, božansko lep: dias in luminis oras exoritur Lucr., sententia dia Catonis H., dium profundum O.

4. nebesen: dia et marina et terrea Prud. — Subst. dīum -iī, n vsemir(je): Fest., sub dio Col. ali (star.) sub diū Pl., Lucr., Vitr., Plin. pod milim nebom (klas. sub divo).

dīvus 3 (gl. deus)

1. božji, božanski: res divae Naev. ap. Non., figere dona solebant Laurenti divo V., diva creatrix ali parens (= Venus) V., Ilia d. O., caro d. Prud. Od tod subst.

1. dīvus -ī, m bog: H., L. idr.; pogosteje pl. dīvī -ōrum, -ûm in (star. pesn.) -ôm: praesentiam saepe divi suam declarant Ci., divique hominesque V., divûm (po drugih divôm) pater atque hominum rex Enn., V., numerum divorum altaribus addit V., quem vocet divûm populus ruentis imperi rebus (dat., dostavi sustentandis) H., ni … divôm pater adnuisset … H.; occ. oboževan, po-božen: divum (= Aenean) violare vulnere V.; (poseb. o umrlih rimskih cesarjih, redkeje o še živečih): d. Augustus H., Augustus Caesar, divi (sc. Iulii Caesaris) genus V., divo Iulio (iron.) Ci., divus Iulius (Caesar) Suet.

2. dīva -ae, f boginja: Cat. idr., digna diva … venere Pl., diva solo fixos oculos aversa tenebat V., diva potens Cypri H., o diva gratum quae regis Antium H., si divus, si diva esset L., divi divaeque L.; pren.: mea diva Cat. (o ljubici).

3. dīvum -ī, n nebo, vedrina, le v zvezah sub divo pod milim nebom, na prostem: Ci., N., V., H. idr., in sub divum na prosto: H.

dno [ò] srednji spol (dna)

1. posode, omare …: der Boden, -boden (soda [Faßboden] Fassboden, s šobami Düsenboden, kotla Kesselboden; resonančno Klangboden/Resonanzboden/Schallboden, sitasto Siebboden); tehnika v obliki plošče: die Bodenplatte, Grundplatte, Fußplatte; pločevinasto: das Bodenblech, der Blechboden; (podstavek) der Unterboden
dvojno dno der Doppelboden
vozila: dno vozila der Boden
zaščita dna vozila der Unterbodenschutz
tehnika motor pod dnom vozila der Unterflurmotor

2. vode: der Grund, -grund, der Boden, -boden
morsko dno der Meeresboden, der Meeresgrund
pekla, duše: der Grund
figurativno iti/priti stvari do dna einer Sache auf den Grund gehen/kommen

3. (najnižje mesto) die Sohle, -sohle
dno doline die Talsohle, der Talboden, der Talgrund
dno predora die Tunnelsohle

4. (prosta globina) v jaških ipd.: der Sumpf, der Schachtsumpf

5. anatomija lobanje: die Basis, die Schädelbasis

6. strani, tabele: der Fuß (na dnu strani/tabele am Fuß der Seite/Tabelle)
šport dno tabele das Tabellenende
|
z dvojnim dnom doppelbödig (tudi figurativno)
z ravnim dnom pomorstvo flachgängig
pritisk na dno der Bodendruck
brez dna bodenlos (tudi figurativno), grundlos
figurativno to je izbilo sodu dno das schlägt dem [Faß] Fass den Boden aus
figurativno sod brez dna ein [Faß] Fass ohne Boden
do dna bis zum Boden
do dna por porentief
figurativno do dna duše/srca zutiefst, ins Innerste
figurativno do dna pekla bis in den Höllengrund
figurativno priti čemu do dna (einer Sache) auf den Grund kommen, problemu: (ein Problem) ausloten/ausreizen
figurativno izpiti kelih do dna den Kelch bis auf die Neige leeren
iz dna srca/duše aus tiefstem Herzen
na dnu: zuunterst, (v globini) in der Tiefe, figurativno auf dem Tiefpunkt
figurativno na dnu srca in tiefster Seele, tief im Herzen
v dno figurativno smiliti se v dno srca in der Seele leidtun

dobav|a ženski spol (-e …) die Lieferung, -lieferung (nad dogovorjeno količino Mehrlieferung, orožja Waffenlieferung naknadna Nachlieferung, napačna Falschlieferung, pod dogovorjeno količino Minderlieferung); nekomu: die Belieferung (von/ des); gledano s strani prejemnika: der Bezug, -bezug (po partijah Partiebezug)
datum dobave das Lieferdatum
kraj dobave der Lieferort
pogoj dobave die Bezugsbedingung
težave pri dobavi Lieferschwierigkeiten množina
dobava takoj sofort lieferbar
| ➞ → dobavni

dobíti (-ím) | dobívati (-am)

A) perf., imperf.

1. (postati imetnik česa) ricevere, avere:
dobiti pismo ricevere una lettera
kaj dobiti (v trgovini) comprare, trovare

2. (postati bogatejši)
a) (za kako stvar) avere, ottenere:
dobiti na posodo, za doto avere in prestito, in dote
dobiti za denar, zastonj avere, ottenere dietro pagamento, avere gratis
dobiti otroka avere un bambino
dobiti veselje do dela trovare soddisfazione nel lavoro
dobiti sive lase incanutire
dobiti pogum prender coraggio
b) (postati deležen):
dobiti bolezen, vročino ammalarsi, venire (a qcn.) la febbre
dobiti kašelj, živčni napad buscarsi la tosse, avere un collasso nervoso

3. (sprejeti denar kot nadomestilo) prendere:
koliko si dobil za avto? a quanto hai venduto l'auto?

4. (s širokim pomenskim obsegom) trovare, ottenere:
dobiti delo v tovarni trovare lavoro nella fabbrica

5. (uspešno končati določeni proces) vincere:
dobiti pravdo, stavo, vojno vincere la vertenza, la scommessa, la guerra

6. prendere, catturare, acchiappare:
ko te dobim, boš tepen se ti acchiappo, le prendi

7. (izraža, da je kaj na voljo) trovare; acquistare:
vstopnice se dobijo pri blagajni i biglietti si possono acquistare presso la cassa

8. (z glagolskim samostalnikom):
dobiti v nagrado avere in premio, essere premiato
dobiti opomin essere ammonito
dobiti priznanje ottenere il riconoscimento
dobiti soglasje avere, ottenere il consenso
dobiti gol prendersi un gol
dobiti eno okrog ušes, klofuto prendersi, buscarsi uno schiaffo
dobiti obisk ricevere una visita
dobiti vpogled prendere in visione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. trg. že dobite? il signore è servito? posso servirla?
pog. dobiti košarico ricevere un rifiuto
pren. dobiti kroglo v glavo essere ferito alla testa, essere ucciso
pog. dobiti noge prendere il volo, sparire
dobiti ... mesecev, ... let (zapora) prendere tanti mesi, anni (di prigione, di galera)
pren. dobiti svoje avere ciò che (uno) si è meritato, esser compensati a dovere
dobiti jih po glavi, po grbi prenderle, prenderne, buscarle
dobiti jih po nosu, po prstih prendersi una doccia fredda
pog. dobiti brco, čevelj essere licenziati (in tronco)
dobiti mlade figliare
če te dobim v roke, v kremplje! attento a non capitarmi sotto le mani, tra le grinfie!
dobiti ga v glavo ubriacarsi forte
dobiti (ujeti)
koga na laži cogliere qcn. in fallo
dobiti koga v oblast avere qcn. in proprio potere
dobiti kaj za pod zob mettere qcs. sotto i denti
pren. dobiti veter v jadra navigare col vento in poppa
rel. dobiti odvezo ricevere l'assoluzione
šport. dobiti točke vincere, conquistare punti
PREGOVORI:
kdor dolgo izbira, izbirek dobi chi troppo vuole nulla stringe

B) dobíti se (-im se) | dobívati se (-am se) perf., imperf. refl. (sestati, sestajati se) pren. trovarsi, incontrarsi

dȍhvāt m, dòhvat m, mn. dòhvati, rod. dȍhvātā
1. doseg: na -u ruke; knjiga ti je tu, na -u ruke knjigo imaš tu, samo sezi po njej
2. raditi na dohvat ruke delati površno; uzimati na dohvat jemati, kar pride pod roko; na dohvat puške na streljaj

dōlōsus 3, adv. -ē (dolus) varljiv, spletkarski, zvijačen, zvit, pretkan, premeten: conservus, fidicina Pl., gens O., mulier H., amici ferre iugum pariter dolosi H. ki se zvijačno izogibajo skupnega jarma; d. volpes Ph.; (o stvareh): consilia Ci., cinis H. varljiv (ker se pod njim skriva žerjavica), artes O.; adv.: rem dolose aggrediri Pl., quidquam agi dolose … potest? Ci.

Domitius 3 Domicij(ev),

A. ime rimskega plebejskega rodu z glavnima rodbinama Ahenobarbov in Kalvinov. Najznamenitejši so:

I. A(h)ēnobarbī = Rdečebradci.

1. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij Aenobarb; kot praetor urbanus l. 194 je Favnu posvetil tempelj in se zmagovito bojeval z Bojci: L.

2. njegov istoimenski sin je bil l. 167 med odposlanci, ki so z L. Emilijem Pavlom uredili Makedonijo, potem ko jo je kralj Perzej po porazu v bitki pri Pidni (l. 168) zapustil: Val. Max.

3. Cn. Dom. A(h)en. Allobrogicus Gnej Domicij Aenobarb Alobroški, sin prejšnjega, kot konzul l. 122 je premagal Alobroge in Arvernce ter na alobroškem ozemlju zgradil cesto, po njem imenovano via Domitia; l. 115 je kot cenzor iz senata izključil več ničvrednežev: Ci., Val. Max., Vell., Fl.

4. prejšnjega istoimenski sin je l. 104 kot tr. pl. sprožil zakon o svečeništvu (lex de sacerdotiis), ki je odpravil kooptacijo v svečeniških združbah in odrejal, da izpraznjena svečeniška mesta namešča ljudstvo iz 17 izžrebanih trib; konzul l. 96; kot cenzor l. 92 je izdal razglas proti novim govorniškim šolam: Ci., Val. Max., Vell., T., Suet., Gell.

5. L. Dom. A(h)en. Lucij Domicij Aenobarb, brat prejšnjega, l. 100 je izpodbijal tribuna Saturnina; konzul l. 94; kot Sulovega privrženca ga je na Marijevo povelje usmrtil pretor Damasip v Hostilijevi kuriji: Val. Max., Fl.

6. Cn. Dom. A(h)en., sin prejšnjega, Cinov zet, kot Marijevega privrženca ga je l. 82 Sula preklical; junaško padel v bitki pri Utiki, premagan od Pompeja: Val. Max.

7. L. Dom. A(h)en., sin pod 4. omenjenega Gneja Domicija Aenobarba, Ciceronov prijatelj, mož Porcije, sestre Katona mlajšega, oster Cezarjev nasprotnik; Cezar ga je dal ujeti, a ga je z vojno blagajno vred velikodušno izpustil. V bitki pri Farzalu je stal na desnem krilu nasproti Antoniju. Med begom po Cezarjevi zmagi so ga Antonijevi konjeniki ubili: Ci., C. Iz njegovega imena adj. Domitiānus 3 Domicijev: milites C.

8. njegov sin Cn. Dom. A(h)en. se je ob očetu bojeval pri Korfiniju in Farzalu zoper Cezarja, ki mu je po zmagi dovolil vrnitev v Italijo. Tu se je l. 44 zapletel v zaroto, spremljal Bruta in Kasija v Makedonijo, pozneje prestopil k Antoniju in zatem k Oktavijanu: Ci., Suet.

9. njegov sin L. Dom. A(h)en., konzul l. 16, mož starejše hčere triumvira Antonija; ob Avgustu je v Germaniji prodrl dlje od vseh prejšnjih rimskih vojskovodij; oblasten in surov mož, ki je z nečloveško okrutnostjo prirejal gladiatorske tekme: T., Suet.

10. njegov sin Cn. Dom. A(h)en., mož Germanikove hčere Agripine, Neronov oče, prokonzul na Siciliji: Vell., Q., Suet. — Med ženskami te rodbine sta poseb. znani:

1. Domitia Domicija, žena Krispa Pasiena, sestra pod 10. omenjenega L. Dom. Ahen., torej Neronova teta, ki jo je dal kot starko zastrupiti, da bi se polastil njenega premoženja: Q., T., Suet.

2. njena sestra Domitia Lepida Domicija Lepida, Mesalinina mati, usmrčena po Agripinini zaroti: T., Suet. —

II. Calvīnī = Plešci.

1. Cn. Domitius Calvinus Maximus Gnej Domicij Kalvin Maksim, konzul l. 283; s sokonzulom Dolabelo je popolnoma porazil združeno vojsko Senoncev, Bojcev in Etruščanov; pozneje diktator in prvi cenzor plebejske krvi: L., Plin., Eutr., Fl.

2. Cn. Dom. Calv., konzul l. 53, kot Cezarjev pristaš in legat je v bitki pri Farzalu poveljeval sredini vojske; pozneje se je kot namestnik v Aziji neuspešno bojeval zoper Mitridatovega sina Farnaka in bil premagan pri Nikopoli; triumfiral po zmagi nad upornimi Ceretanci v Hispaniji: Ci., Auct. b. Alx. — Kot adj. = Domicijev: via Domitia Ci. (gl. zgoraj pri I., 3.), familia Vell., gens Suet. — Temu rodu ne pripadajo:

1. Domitius Āfer Domicij Afer iz Nemavza v Narbonski Galiji, pretor l. 25 po Kr.; ker je l. 26 po Kr. obtožil Klavdijo Pulhro, Agripinino sorodnico, ga je cesar Kaligula preganjal, a pozneje spoznal za nedolžnega; konzul l. 39, umrl l. 59. Slovel kot izvrsten govornik: Q. (pri njem je ohranjenih nekaj odlomkov njegovih govorov in spisov), T.

2. L. Dom. Aurelianus, gl. Aurēliānus.

3. Cn. Dom. Corbulō Gnej Domicij Korbulon, Cezonijin brat in Kaligulov svak, izvrsten vojskovodja in govornik, izdal zapiske o svojih doživetjih v Aziji; l. 67 ga je Neron obsodil na samomor: Iuv., T.

4. Dom. Marsus Domicij Marz, imenitni pesnik avgustejskega obdobja, Vergilijev in Tibulov prijatelj; ohranjena je Vita Tibulli z dvema distihoma: O., Q., Mart. — B. Domitius -iī, m (domūs) Domicij, bog zaščitnik mladoporočencev na domu: Aug.

domus -ūs, beseda se sklanja po u-jevski in o-jevski deklinaciji; dat. domuī, redkeje domō, voc. domus, abl. domō, redko domū, nom. pl. domūs, gen. pl. domuum in domōrum (redko domûm Arn.), acc. pl. domōs, redkeje domūs, dat. in abl. pl. domibus, f (indoev. kor. dem, demā graditi; prim. gr. δέμω gradim, δόμος, sl. dom)

1. hiša: domum aedificare Ci., mea domus tibi patet, mihi clausa est Ci., theatrum coniunctum domui C., paries domui communis utrique O., aliquem tecto et domo (dat.) invitare Ci., ponendae domo quaerenda est area H., in domum alicuius Ci. v koga hišo (kot stavbo), quotiens te pater eius domu sua eiecit Ci., in domo alicuius N. idr. v koga hiši, ex domo L. iz svoje hiše.

2. pren. (pre)bivališče, stanovanje, dom: Eurique Zephyrique tonat d. V., d. Olympi ali Volcani ali deûm d. alta V. palača, superae deorum domūs O., labor ille domūs et inextricabilis error V. umetniško zgrajen labirint, ostia … domūs patuere … centum V. (svete) dupline, domos avium … eruit V. gnezda, d. Albuneae H., aperite (sc. amnes, voc.) domos O., morte carent animae semperque priore relicta sede novis domibus vivunt O., marmorea d. Tib. nagrobni spomenik, ferrata Danaes d. Pr. = ječa, cornea d. Ph. želvovina, miratus … pastorum pecorumque domos Stat.

3. met. družina, rodbina, rod: Q., Suet., Iust., tota domus nostra te salutat Ci. ep., d. Aeneae, Assaraci, Sergia V., origo domūs V., Pelopis d., saecula … inquinavere et genus et domos H., multae et clarae lugubres domus L., ut quisque opibus, domo, paratu speciosus T.; occ.
a) gospodarstvo, gospodinjstvo: domus ea, quae ratione regitur Ci., domūs officia exsequi T. gospodinjiti.
b) (filozofska) šola, ločina: remigrare in domum veterem a nova Ci., Socraticam domum mutare loricis Hiberis H., nescio quis non ex philosophorum domo clamat Sen. ph.

4. domači kraj, domovina, očetnjava, rojstno (rodno) mesto: hic domus, haec patria est V., qui genus, unde domo? V. od kod domâ, qui Caerete domo sunt V. ki so … domâ, proficisci domo, ab domo abesse, ab domo venire, accire ab domo novos milites L., unde domo quisque sit, quaere Sen. ph., Vitellius domo Nuceriā Suet.; occ. mir: domī (gl. pod 5. c) bellique S. v miru in vojni, doma in v vojni, tako tudi domi militiaeque Ci. idr., et domi et militiae, aut militiae aut domi Ci., domi vel belli Ci., militiae et domi Ter., S., domique militiaeque, belli domique, bello domique, domi belloque, infelicior domi quam militiae L., nec domi nec militiae Enn.; prim.: noster populus in pace et domi imperat Ci.

5. Adverbialne obl.
a) acc. (na vprašanje kam?) domum, pl. domōs domov, na dom, v domovino: domum reverti, domum alicuius venire, domum se contulit Ci.; z atributom: multa palam domum suam auferebat Ci., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci., domum suam reverti C., aurum atque argentum … domum regiam comportant S., suas domos discedere N., alius alium domos suas invitat S., cum omnes fere domos omnium concursent Ci.
b) abl. (na vprašanje od kod?) domō od doma, z doma (zdoma): domo exire, domo allata (neutr. pl.), domo est egressus, me domo mea per vim explulistis Ci.
c) loc. (na vprašanje kje?) domī, redkeje domuī α) doma, na domu, v hiši: domi se tenere Ci., N., domi meae, tuae, suae, huius, istius, alienae domui Ci., domi Caesaris Ci. ep., apud me domi Ci., domi apud Sestium L., est mihi domi pater V., mihi plaudo ipse domi H. β) doma = v domovini: non solum domi (v svojem rojstnem mestu), sed totā Siciliā nobilis Ci., parvi sunt foris arma, nisi est consilium domi Ci., domi industria, foris iustum imperium S. γ) redko domi = domum: domi cupio Pl. domov hočem. — V pogovornem jeziku: domi habeo, domi mihi est Ter., Ci. tega imam v izobilju, domi nascitur alicui aliquid „komu kaj doma raste“ = kdo ve (zna) kaj sam od sebe, sed desine, quaeso, communibus locis; domi nobis ista nascuntur Ci., hi enim (versūs) Basso domi nascuntur T., domi parta dignatio T. ki si jo je človek sam pridobil, bonae domi artes T. njegove dobre lastnosti doma = njegove svojstvene dobre lastnosti; domum abducere aliquem Ci. koga na svojo stran potegniti, odtujiti ga od drugega; domo doctus Pl. sam dovolj pameten, experior domo Pl. sam po sebi, reddere domo ali domo pecuniam solvere Pl. iz svoje mošnje, domo affere Q. (na govor) dobro pripravljen od doma priti (prihajati),

Opomba: Star. obl.: gen. sg. (ne loc.) domī ali domuis: Kom., Varr. ap. Non., Nigidius ap. Gell., ali domos (tudi domuos): Augustus ap. Suet., Plin. (pri njem tudi domuus).

donner [dɔne] verbe transitif da(ja)ti, podariti; razdeliti; izdati (ukaz); navesti (vzrok); prepustiti; podeliti (naslov); prinesti (sadove, dokaze); priskrbeti; povzročiti; izročiti, prenesti; zaupati; posvetiti, žrtvovati; sporočiti, od sebe dati, na dan prinesti; izraziti (mnenje); théâtre predvajati; prirediti; pripisati, prisoditi; predpisati, diktirati; (po)kazati; imeti (predavanje); izdati (knjigo); populaire izdati (quelqu'un koga); verbe intransitif donašati, biti donosen; zaleteti se (contre proti, v), zadeti, zapeljati (dans, à v, na); verjeti (dans quelque chose čemu); gnojiti se; naleteti (à na), zadeti, trčiti (sur na); planiti (sur na); gledati na, biti obrnjen proti (okno, soba); (za)lajati (pes); automobilisme spustiti se v tek; sijati (sonce); padati (senca)

se donner vda(ja)ti se; posvetiti se; théâtre biti predvajan, predvajati se; pripisovati si, dajati si, izdajati se (pour za)
les fenêtres donnent sur la rue okna so obrnjena, gledajo na ulico
cet arbre a bien donné cette année to drevo je letos dobro obrodilo
il n'est pas donné à tout le monde de faire un tel voyage ni dano vsem, da bi napravili tako potovanje
quel âge me donnez-vous? za koliko starega me cenite, me imate?
je vous le donne en dix, cent, mille (à deviner) stavim 10, 100, 1000 proti eni, da tega ne uganete
donner l'alarme alarmirati; poklicati k orožju, dati znamenje za pripravljenost; opozoriti
donner l'assaut napasti, jurišati
donner atteinte à quelqu'un škodovati komu
donner audience à quelqu'un poslušati koga
donner avis (commerce) avizirati (de o)
donner une bataille biti bitko, spustiti se v bitko
la donner belle à quelqu'un natvesti komu kaj
donner du bénéfice dajati, prinašati dobiček
donner le bonjour voščiti dober dan
donner des bornes à quelque chose postaviti čemu meje
donner au but zadeti v cilj
donner la chasse à quelqu'un, quelque chose loviti, goniti koga, kaj
la donner chaude à quelqu'un komu strah v kosti pognati; prestrašiti koga
donner une chose pour certaine, pour vraie zatrjevati, da je stvar zanesljiva, resnična
donner congé à quelqu'un odpovedati komu, odsloviti koga
on le donne pour coupable imajo ga za krivega
donner son consentement privoliti, soglašati
en donner de toutes les couleurs pripovedovati roparske zgodbe
donner un coup zadati udarec, udariti
donner un coup d'épaule à pomagati komu
donner un coup de téléphone à quelqu'un poklicati koga po telefonu, telefonirati komu
donner libre cours pustiti prosto pot, ne zadrževati
donner de cul et de tête (familier) vpreči se v kaj, pošteno se lotiti, poprijeti; (figuré) pljuniti v roke
donner décharge à quelqu'un razbremeniti koga
donner dedans (figuré) pasti v kaj, nasesti, doživeti razočaranje
je me demande ce que ça va donner sprašujem se, kaj bo iz tega
donner du (traître) à quelqu'un koga (izdajalca) imenovati
donner un effet rétroactif à quelque chose dati čemu retroaktivno veljavo
donner de l'effroi prestrašiti
donner à entendre dati razumeti, dati komu sklepati
donner de l'espoir dajati upanje
donner en gage zastaviti
donner des gages de quelque chose jamčiti, biti porok za kaj
en donner (d'une), à garder, donner une baie à quelqu'un natvesti (jo) komu, nalagáti, potegniti koga
donner au hasard prepustiti slučaju
donner son heure določiti čas
pourriez-vous me donner l'heure? bi mi lahko povedali, koliko je ura?
donner de l'humeur à quelqu'un spraviti koga v slabo voljo, vznejevoljiti, ozlovoljiti koga
donner de l'inquiétude à quelqu'un vznemirjati koga
donner de la joie (raz)veseliti
donner jour à quelqu'un pomagati komu k uspehu
donner jour à un enfant dati življenje otroku, roditi otroka
donner ses huit jours odpovedati (službo, stanovanje)
donner un jour à quelqu'un določiti komu dan
donner lecture de quelque chose prebrati kaj
donner lieu à quelque chose povod dati za kaj, povzročiti kaj
en donner du long et du large, tout du long de l'aune à quelqu'un pretepsti, premikastiti koga; osmešiti; obrekovati koga
donner la main podati roko, podpirati (à quelqu'un koga)
donner du mal, du fil à retordre delati preglavice
donner (une maladie) à quelqu'un okužiti koga (z boleznijo)
donner en mariage dati za ženo
donner dans le moderne imeti okus, veselje za moderno
donner tout au monde pour dati vse, svoje zadnje za
donner la mort à quelqu'un ubiti, usmrtiti koga; veliko bolečino komu povzročiti
donner naissance (figuré) poklicati v življenje (à quelque chose kaj), povzročiti
donner sur les nerfs iti na živce
ne pas donner une obole de (figuré) počene pare ne dati za
donner dans l'œil, dans la vue (figuré, familier) v oči zbosti ali pasti
donner un œuf pour un bœuf z majhnim darilom skušati dobiti večje darilo
donner sa parole trdno obljubiti, dati svojo besedo
donner passage, libre cours à quelque chose pustiti prosto pot čemu
donner de la peine à quelqu'un povzročati komu trud
donner à penser, à songer, à réfléchir dati misliti
donner dans le piège, dans le panneau ujeti se v past
donner en plein, à fond dans quelque chose strastno, vneto se predajati čemu
donner une poignée de main à quelqu'un stisniti komu roko
donner prise à quelque chose izpostaviti se čemu, biti ranljiv v
rien ne donne à la critique nič se ne izpostavlja kritiki
donner raison, tort à quelqu'un prav, neprav komu dati
donner rendez-vous à quelqu'un določiti sestanek s kom, naročiti koga
donner de bons résultats dati dobre rezultate, obnesti se
donner son reste à quelqu'un (familier) zadati milostni udarec, uničiti, ugonobiti koga
donner le sein à l'enfant dojiti otroka
donner un siège ponuditi stol
donner de la tête contre les murs zaleteti se z glavo v zid
donner tête baissée (ali: basse) dans (figuré) planiti, zagnati se v
je donne ma tête à couper glavo si dam odsekati
je ne sais où donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
donner la torture à quelqu'un dati koga na natezalnico, mučiti ga
donner dans la vue sijati v obraz, bleščati
le voleur a donné ses complices (populaire) tat je izdal sokrivce (à la police policiji)
donner un mauvais tour à quelqu'un ošteti, ozmerjati koga
donner à tout vse (mogoče) začeti
donner la vie, le jour à un enfant roditi otroka
s'en donner zelo se zabavati
se donner des airs, de grands airs (zelo) se postavljati, delati se imenitnega
se donner le bras iti z roko v roki, pod roko se držati
se donner une entorse izviniti si nogo
se donner une indigestion pokvariti si želodec
se donner du mal truditi se, napenjati se, mučiti se
se donner la mort vzeti si življenje
se donner le mot dogovoriti se
se donner pour un progressiste delati se naprednjaka
se donner de la peine da(ja)ti si truda
se donner pour un médecin izdajati se za zdravnika
se donner en spectacle razkazovati se
se donner une vie agréable, du bon temps privoščiti si lepo življenje
donner et retenir ne vaut (proverbe) podarjeno je podarjeno
donner, c'est donner; reprendre, c'est voler (proverbe) podariti je podariti; vzeti nazaj pa je isto kot ukrasti

dormir* [dɔrmir] verbe intransitif spati; figuré počivati; mirovati; stati (stojim); zaspati (sur quelque chose pri čem); biti ohlapno povešen (jadro)

laisser dormir pustiti spati, pustiti pri miru, ne se dotakniti
ne pas dormir de quelque chose ne moči spati zaradi česa
dormir à bâtons rompus spati s prekinitvami
dormir debout biti zelo zaspan
histoire féminin à dormir debout skrajno dolgočasna, neverjetna zgodba
dormir à la belle étoile spati pod milim nebom, na prostem
dormir comme un loir, une marmolte, une souche spati ko polh, kot ubit, ko klada
ne dormir que d'un œil (figuré) čuvati se, paziti se
dormir du dernier sommeil spati večno spanje
dormir sur une oreille, les yeux ouverts slabo spati, imeti rahlo spanje
dormir à poings férmés spati kot ubit
dormir sur les deux oreilles mirno, varno spati, biti pomirjen
dormir du sommeil du juste spati spanje pravičnega
dormir d'un profond sommeil, profondément globoko, trdno spati
dormir sur son travail počasi, brez vneme, zaspano opravljati svoje delo; spati pri delu
ne réveillez pas le chat qui dort (figuré) ne pogrevajte starih stvari
la fortune vient en dormant sreča pride k tistemu, ki ne stori ničesar, da bi jo dobil
qui dort dîne spanje prežene lakoto
il n'est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tihe vode globoko derejo

dormir [-ue/u-] uspavati; spati; prenočiti

dormir la siesta počivati po obedu
dormir la mona, dormir la zorra prespati pijanost
dormir la serena, dormir a cortinas verdes prenočiti na prostem
dormir con los ojos abiertos imeti lahko spanje
dormir a pierrra suelta brezskrbno (globoko) spati
dormir al raso, dormir al descubierto spati pod milim nebom
dormir como un tronco (un Iirón) spati kot polh
echarse a dormir leči k spanju
hacer dormir uspavati
a duerme y vela napol speč, napol buden
¡duerma V. sobre ello! prespite to!
dormir en Dios, dormir en el Señor umreti
dormirse zaspati; lenariti; zamuditi priložnost
no dormirse en las pajas biti buden (delaven)
volver a dormirse zopet zaspati
se me ha dnrmido el pie noga mi je zaspala

dormire

A) v. intr. (pres. dōrmo)

1. spati:
dormire come un ghiro, come un masso, della grossa spati kot polh, kot klada, kot jazbec
dormirci sopra pren. prespati kaj

2. spati, biti nedejaven:
su, non dormire! daj no, zgani se!

3. pren. biti brez skrbi:
puoi dormire tranquillo lahko spiš brez skrbi
dormire tra due guanciali biti brez skrbi

4. umreti, biti mrtev:
dormire nel Signore umreti v Gospodu

5. pren. spati, mirovati, počivati:
i campi dormono sotto la neve polja počivajo pod snegom
la pratica dorme da più di un anno zadeva miruje že več kot leto dni

B) v. tr. prespati:
dormire la grossa spati mirno spanje
dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnika
dormire il sonno eterno spati večno spanje
PREGOVORI: chi dorme non piglia pesci preg. kdor hrka, ta ne srka

dostojánstvo dignity; stateliness; decorum; (čast) title, rank

to je pod mojim dostojánstvom it is beneath my dignity; it is below me
ohraniti dostojánstvo to preserve one's dignity

dostojánstvo dignité ženski spol , noblesse ženski spol , majesté ženski spol

človeško dostojanstvo dignité humaine (ali de l'homme)
smatra pod svojim dostojanstvom, da bi il trouve au-dessous de lui de, il considère au-dessous de sa dignité (ali de son rang) de, il considère comme (ali il juge) indigne de lui de

dostojánstvo dignidad f ; decoro m ; gravedad f

ohraniti dostojanstvo guardar el decoro
to smatram pod svojim dostojanstvom lo considero indigno de mí, es incompatible con mí

dostôp access; entrance; approach; admission; entry; admittance

prost dostôp open access
dostôp samó poslovno admittance only on business
dostôp dovoljen le članom only members are admitted
dostôp prepovedan! no admittance!; out of bounds!
dostôp pod kaznijo prepovedan trespassers will be prosecuted
imeti dostôp do to have access to
imeti prost dostôp v hišo kake osebe to have the run of someone's house

douche [duš] féminin prha, pršna kopel, tuš; familier ploha, naliv; figuré razočaranje; ostra graja, ukor

douche froide, tiède, chaude mrzla, mlačna, topla prha
douche écossaise škotska prha (najprej topla, nato mrzla); figuré menjavanje dobrih in slabih novic, upanja in obupavanja
passer sous la douche iti pod prho
prendre une douche oprhati se
(figuré, familier)

il a besoin d'une douche potreben je pomirjenja, mirú