Franja

zven|eti [é] (-im)

1. glas, zvon ipd.: klingen (hkrati z mitklingen, iz herausklingen, naprej weiterklingen, skupaj mitklingen, zusammenklingen mit)
votlo zveneti hohl klingen
podobno zveneti lingvistika anklingen

2. (doneti) tönen, schallen (iz herausschallen, naprej weitertönen, weiterschallen, skozi durchschallen, ven/iz heraustönen, herausschallen); (vibrirati) schwingen (skupaj z mitschwingen)
zveneti v ušesih in den Ohren schallen/klingen

3.
figurativno dobro/slabo zveneti sich gut/schlecht anhören
narobe mi zveni ein falscher Ton schwingt mit

ženírati (-am)

A) imperf. (motiti, ovirati) disturbare, intralciare

B) ženírati se (-am se) imperf. refl. pog. (biti v zadregi) essere in imbarazzo; scocciare:
ženira se govoriti o teh stvareh gli scoccia parlare di queste cose
pog. kar delajte naprej, nič se ne ženirajte continuate pure, non vi scomodate

živ|eti [é] (-im)

1. leben, (biti živ) am Leben sein
pustiti živeti (ne ubiti) leben lassen
živeti naprej fortleben, weiterleben
živeti in pustiti živeti figurativno leben und leben lassen

2.
bedno živeti vegetieren, dahinvegetieren
dobro živeti gut leben, (privoščiti si kaj) es sich wohl sein lassen, veselo življenje: kein Kind von Traurigkeit sein
znati živeti ein Lebenskünstler sein
živeti iz dneva v dan drauflosleben
živeti iz rok v usta von der Hand in den Mund leben
živeti kot grof leben wie die Made im Speck
živeti kot kralj wie ein König leben
živeti ločeno getrennt leben
živeti na koruzi in Onkelehe leben
živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben, in großem Stil leben
živeti preko svojih možnosti über seine Verhältnisse leben
živeti sam zase für sich leben, zurückgezogen leben
živeti skupaj [miteinanderleben] miteinander leben, zusammenleben, leben mit, zusammenleben mit
živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
živeti tjavdan in den Tag hinein leben

3. tudi živalstvo, zoologija
živeti klateško vagabundieren
živeti nomadsko nomadisieren
živeti parazitsko parasitieren
živeti v leben in, ein -bewohner sein
(v vodi ein Wasserbewohner sein, v jamah ein Höhlenbewohner sein)
ki živi na/v … -bewohnend
(vodi wasserbewohnend, drevju baumbewohnend, jamah höhlenbewohnend)
ki živi v skupinah/tropih gesellig
živeti od (hraniti se z) leben von

4. kje: leben, wohnen, stalno: ansässig sein; v stanovanju, hiši: (eine Wohnung, ein Haus) bewohnen

5.
živeti življenje ein Leben führen
živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen
živeti na čigav račun (jemandem) auf der Tasche liegen
živeti v miru s kom mit jemandem in Frieden leben, auf Friedensfuß stehen mit
živeti v prepirih in Unfrieden leben
živeti v sovraštvu s kom in Feindschaft leben/liegen mit (jemandem)
živeti v zakonu eine Ehe führen

6.
živeti samo za aufgehen in (delo in Arbeit aufgehen)
|
figurativno živeti od lepih besed von Luft und Liebe leben
|
živel! Hoch!

živéti vivre, être en vie, être vivant, exister, subsister ; (stanovati) vivre, habiter, demeurer, séjourner

bedno živeti vivre pauvrement (ali misérablement, mesquinement, dans la misère), subsister péniblement, vivoter, familiarno végéter
s časom živeti marcher avec son temps, familiarno être à la page
živeti od danes do jutri vivre au jour le jour
živeti naprej continuer à vivre, survivre
živeti skupaj, v divjem zakonu habiter ensemble, vivre en concubinage; (ali popularno en collage)
živeti v srečnem zakonu faire bon ménage
razkošno živeti vivre luxueusement, mener (un) grand train, mener la vie à grandes guides, vivre sur un grand pied
razvratno živeti mener joyeuse vie; vivre dans la débauche (ali la dissipation), avoir des mœurs légères
udobno, dobro živeti avoir de quoi vivre (bien)
zgledno živeti mener une vie exemplaire
živeti sam zase, v osamljenosti vivre retiré, mener une vie ženski spol

živéti vivir; existir; dar señales de vida ; (stanovati) vivir, residir

živeti naprej seguir viviendo, subsistir
živeti skupaj z convivir con
živeti udobno (od miloščine, od zraka, v divjem zakonu) vivir a su gusto (de caridad, del aire, amancebado)
brezskrbno, tjavdan živeti vivir despreocupado
razvratno živeti vivir licenciosamente
živeti sam zase, v osamljenosti vivir retirado
bedno živeti vivir miserablemente (ali en estrechez), vegetar, fam ir tirando
on živi v Kranju vive en Kranj
živeti v tujini vivir en el extranjero
živeti za kaj entregarse por entero a a/c
dobro živeti darse buena vida
znati živeti saber vivir
živeti od rok do ust vivir al día
živeti v upanju, da ... vivir en la esperanza de que (futur)
on ne bo več dolgo živel ya no vivirá mucho, sus días están contados
mirno živeti vivir en paz (ali pacíficamente)
razkošno živeti vivir a lo grande
samo enkrat se živi no se vive más que una vez
dokler je živel moj oče viviendo mi padre

ἀγρεύω, ἀγρέω ep. poet. lovim, ujamem, λόγῳ v besedi NT, ἀγρεύω ἄγραν grem na lov, ulovim; αἷμα τραγοκτόνον hlepim po krvavem klanju ovnov; imp. ἄγρει, ἀγρεῖτε hajdi(te), na noge, naprej!

ἀνα-λέγω, ep. ἀλλέγω [inf. aor. ἀλλέξαι] 1. act. ep. na-, pobiram, zbiram, pripovedujem (naprej), sporočam εἰς τὸν ἔπειτα χρόνον. 2. med. pobiram zase, berem.

ἀπο-μαντεύομαι med. 1. naprej vem, prorokujem poprej. 2. slutim, sklepam iz česa.

ἀφ-ηγέομαι ion. ἀπ- 1. hodim naprej, grem pred kom, vodim, načelujem τινός; odhajam. 2. razlagam, pripovedujem; ion. τὸ ἀπηγημένον (kar je bilo) navedeno.

βάλλω [Et. iz g^wljō, kor. g^wel, nem. quellen, gršk. βαλεῖν, βέβληκα itd., βλῆμα, βόλος, βολίς. – Obl. fut. βαλῶ (NT βαλλήσω), βαλοῦμαι, aor. ἔβαλον, -όμην, pf. βέβληκα, βέβλημαι, aor. p. ἐβλήθην, fut. pass. βληθήσομαι, fut. 3 βεβλήσομαι; adi. verb. βλητός, -έος – ep. fut. βαλέω, βαλεῦμαι, aor. cj. 2 sg. βάλῃσθα, opt. βάλοισθα, med. iter. impf. βαλλέσκετο, aor. βαλέσκετο; aor. act. v sestavljenkah -βλήτην, -βλήμεναι; med. s pass. pom. ἔβλητο, cj. βλήεται, opt. βλῇο, βλεῖο, inf. βλῆσθαι, pt. βλήμενος, 3 pl. pf. βεβολήαται, pl. βεβολημένος; aor. imp. βαλεῦ]. I. act. 1. trans. a) mečem, lučam, izstrelim βέλος, ἐπὶ σκοπόν streljam v tarčo, streljam na kaj; b) zadenem, pogodim σκοπόν, zadam rano ἕλκος, ranim, τινὰ στῆθος na prsih, κατά τι, πρός τι; c) postavim, denem, spravim v kaj, gonim, podim, obračam, podiram τινὰ ἐν κονίῃσιν; ὄμματα obračam (na drugo stran), νῆας ἐς πόντον spuščam v morje, ἄγκιστρον vržem mreže, ἵππους πρόσθεν podim naprej; ἐς κακόν spravljam v nesrečo; ἐν αἰτίᾳ obdolžim, μῆλα ἐν νηί spravljam na ladjo; μετὰ νείκεα zapletam v prepire, γῆς ἔξω prepodim, iztiram iz dežele; o obleki ogrnem, oblečem, NT ὁ παῖς βέβληται je bolan; d) zadenem, dosežem, dotaknem se česa, poškropim ῥαθάμιγγες; obsevam ἥλιος ἀκτῖσι; κτύπος οὔατα, ὀσμή kaj sega (pride) do mene; e) pustim, da pade, prelivam (solze); ἄθαπτόν τινα ne pokopljem; χεῖρε ἀμφί τινι objemam; f) vdahnem, vlijem kaj komu v srce ἐνὶ θυμῷ, λύπην povzročim žalost, užalostim; φιλότητα sklenem, napravim prijateljstvo. 2. intr. premikam se, εἰς ἅλα izlivam se, iztekam se, περὶ τέρμα tečem okrog; o nevihti nastopim, pridrvim NT. II. med. 1. ogrnem si kaj τόξα ἀμφ' ὤμοις; ἄγκυραν vržem, spustim; εἰς γαστέρα spočnem. 2. premišljam, preudarjam, mislim na νόστον, sklenem drugače ἑτέρωσε; ἐν φρεσίν, ἐν θυμῷ, ἐς, ἐπὶ νοῦν vzamem si k srcu, vtisnem si v srce, zapomnim si; ἐπ' ἐμαυτοῦ vzamem sam nase, sklenem kaj sam zase.

βάσκω (iter. k βαίνω) ep.; samo v zvezi: βάσκ' ἴθι stopi in pojdi! nuj! pojdi! naprej!

δέκα, οἱ, αἱ, τά indekl. [Et. iz dekm̥, idevr. dek'm̥, lat. decem, slov. dese-t, nem. zehn (stvn. zehan, got. taihun), dalje δέκατος iz dekm̥to-s, decimus] deset, οἱ δέκα decemviri; οἱ δέκα ἀφ' ἥβης ki so služili deset let vojaščine (od 20. leta naprej).

δια-μένω 1. ostajam, vztrajam, ἔν τινι pri (v) čem. 2. vedno trajam, obstajam φιλία, πιστός ostanem zvest; s pt. = neprestano, ποιῶν τι delam naprej in naprej, λέγων neprestano govorim.

ἐκ-φέρω [gl. φέρω, fut. med. ἐξοίσομαι tudi s pas. pom.] I. act. 1. tr. a) vun nesem, iznašam τί τινος in ἔκ τινος; α.) pokopljem σῶμα, τινά; β.) πόλεμον πρός τινα začnem vojsko s kom; γ.) odnesem, ugrabim; pridobim (bojno nagrado); δ.) odnašam (iz morja na breg), odvedem, pripeljem do konca βάσις σ' εὖ ἐκφέρει; b) rodim, pri-, donašam καρπόν; pren. πρός τινα spravim med ljudi ἐπὶ γέλωτι; c) razglasim, objavim, oznanim χρηστήριον εἴς τινα, λόγον izrečem, ὄνομα izgovorim; d) zapeljem, zavedem s pravega pota. 2. intr. a) odhitim, stečem naprej, izletim (iz ograje); b) končam se, minem ἄροτος; c) zvršim se, izpolnim se, uresničim se ἐς ὀρθόν; d) ἀτραπός pelje iz česa. II. med. 1. iznašam svoje stvari, γνώμην izrekam svoje mnenje, ὅπλα zbiram se v orožju, zgrabim orožje. 2. = act. odnesem, (pri)dobim nagrado, κλέος stečem si. III. pass. a) prodiram, da(je)m se zapeljati, πρὸς ὀργήν jeza me premaga; b) zanese me, dospem (iz morja na suho).

ἔλασις, εως, ἡ (ἐλαύνω) 1. odganjanje, preganjanje, izgon. 2. pohod, naskok, slovesen obhod, ἔλασιν ποιοῦμαι grem naprej, potujem.

ἐμ-βαίνω [gl. βαίνω, aor. ἐνέβην, ep. ἔμβην, cj. ἐμβέῃ, ἐμβήῃ, pt. pf. ἐμβεβαώς, poet. ἐμβεβώς, ep. 3 pl. plpf. ἐμβέβᾰσαν] 1. intr. a) stopim na (v) kaj, εἰς ναῦς, νηΐ, ἐν νηΐ na ladjo, ἵπποις, δίφροις, γῆς ὅρων na čigavo zemljo; pren. napotim se kam, lotim se česa, vzamem nase εἰς κίνδυνον, τῷ ἐπιτηδεύματι; b) stopam, hodim, grem po τινί; o konjih: potegnem, stopam, ἔμβητον naprej; pf. stojim na ἐπ' ἀπήνης, nahajam se v čem ἐν τοῖς δεινοῖς, pritrjen sem na čem κατά τι; c) prihajam odkod, stopim vmes (in oviram) ἀπό τινος. 2. trans. (aor. ἐνέβησα) spravljam, postavljam, nalagam na kaj μῆλα(v tmezi); εἰς φροντίδα spravljam v skrb.

ἔμ-προσθε(ν) adv. z gen. 1. kraj. spredaj, spred, τὸ ἔμπροσθε τοῦ βουλευτηρίου prostor pred zbornico, ἐκ τοῦ ἔμπροσθεν nasproti, ἡ ἔμπροσθεν Εὐρώπη prednji del Evrope, οἱ ἔμπροσθεν prednji, τοὺς ἔμπροσθεν νικῶ sprednje sovražnike premagam, τὸ ἔμπροσθεν ospredje (vojske), εἰς τὸ ἔμπροσθεν (πορεύομαι) naprej. 2. čas. soprej, prej, ὁ ἔμπροσθε χρόνος poprejšnji. 3. pren. ἔμπροσθεν τῶν πραγμάτων εἰμί sem pred dogodki, vodim dogodke; ἔμπροσθεν ποιοῦμαι bolj cenim, čislam.

ἐξ-άγω (gl. ἄγω) [ep. impf. ἔξαγεν] I. act. 1. vodim vun, izpeljem, πρὸ φόωσθε spravim na svet, zbudim, odvedem iz česa (ἔκ) τινος, izvažam τάλαντα, povedem s seboj, ὁδόν privedem do cilja, τύμβον nasujem, napravim; περίβολον pomaknem naprej. 2. στρατόν odpeljem; brez στρατόν: krenem vzdignem se, odidem, zapeljem ἐς, πρός τι. II. med. 1. dam se odvesti, speljati; izidem, zapeljem. 2. γέλωτα izvabim, (pripravim v) smeh.

ἐξ-άρχω 1. act. začenjam, pričenjam, grem naprej τῆς ὁδοῦ, sem načelnik ali poveljnik; (prvi) zapojem pesem; βουλάς prvi svetujem, sem začetnik česa, λόγους začenjam govoriti, παιᾶνα zapojem. 2. med. začenjam, povzročujem, κακῆς βουλῆς dajem (prvi) slab nasvet.

ἐξ-ελαύνω, ἐξ-ελάω [gl. ἐλαύνω; ep. fut. inf. ἐξελάαν, pt. ἐξελάων, aor. ἐξήλασα in -έλασα, ion. aor. pass. ἐξηλάσθην (tudi v tmezi)] 1. trans. iz-, preženem, izpodim, iztiram τινὰ (ἔκ) τινος, ἐκ γαίης; ὀδόντας izbijem zobe (iz čeljusti), Ἴακχον vodim izprevod I. v Elevzino, στρατιήν izpeljem svojo vojsko, krenem z vojsko na pot, δίκην teptam pravico; ποιήματα napravim vzboklo podobo, izklešem s kladivom umetnine; o kovinah: kujem, napravljam (opeko). 2. intr. odpeljem se, izjašem, grem na obhod, odrinem, korakam naprej. 3. med. = act. prepodim, iztiram iz svoje dežele.