Franja

Zadetki iskanja

  • zven|eti [é] (-im)

    1. glas, zvon ipd.: klingen (hkrati z mitklingen, iz herausklingen, naprej weiterklingen, skupaj mitklingen, zusammenklingen mit)
    votlo zveneti hohl klingen
    podobno zveneti lingvistika anklingen

    2. (doneti) tönen, schallen (iz herausschallen, naprej weitertönen, weiterschallen, skozi durchschallen, ven/iz heraustönen, herausschallen); (vibrirati) schwingen (skupaj z mitschwingen)
    zveneti v ušesih in den Ohren schallen/klingen

    3.
    figurativno dobro/slabo zveneti sich gut/schlecht anhören
    narobe mi zveni ein falscher Ton schwingt mit
  • ženírati (-am)

    A) imperf. (motiti, ovirati) disturbare, intralciare

    B) ženírati se (-am se) imperf. refl. pog. (biti v zadregi) essere in imbarazzo; scocciare:
    ženira se govoriti o teh stvareh gli scoccia parlare di queste cose
    pog. kar delajte naprej, nič se ne ženirajte continuate pure, non vi scomodate
  • živ|eti [é] (-im)

    1. leben, (biti živ) am Leben sein
    pustiti živeti (ne ubiti) leben lassen
    živeti naprej fortleben, weiterleben
    živeti in pustiti živeti figurativno leben und leben lassen

    2.
    bedno živeti vegetieren, dahinvegetieren
    dobro živeti gut leben, (privoščiti si kaj) es sich wohl sein lassen, veselo življenje: kein Kind von Traurigkeit sein
    znati živeti ein Lebenskünstler sein
    živeti iz dneva v dan drauflosleben
    živeti iz rok v usta von der Hand in den Mund leben
    živeti kot grof leben wie die Made im Speck
    živeti kot kralj wie ein König leben
    živeti ločeno getrennt leben
    živeti na koruzi in Onkelehe leben
    živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben, in großem Stil leben
    živeti preko svojih možnosti über seine Verhältnisse leben
    živeti sam zase für sich leben, zurückgezogen leben
    živeti skupaj [miteinanderleben] miteinander leben, zusammenleben, leben mit, zusammenleben mit
    živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
    živeti tjavdan in den Tag hinein leben

    3. tudi živalstvo, zoologija
    živeti klateško vagabundieren
    živeti nomadsko nomadisieren
    živeti parazitsko parasitieren
    živeti v leben in, ein -bewohner sein
    (v vodi ein Wasserbewohner sein, v jamah ein Höhlenbewohner sein)
    ki živi na/v … -bewohnend
    (vodi wasserbewohnend, drevju baumbewohnend, jamah höhlenbewohnend)
    ki živi v skupinah/tropih gesellig
    živeti od (hraniti se z) leben von

    4. kje: leben, wohnen, stalno: ansässig sein; v stanovanju, hiši: (eine Wohnung, ein Haus) bewohnen

    5.
    živeti življenje ein Leben führen
    živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen
    živeti na čigav račun (jemandem) auf der Tasche liegen
    živeti v miru s kom mit jemandem in Frieden leben, auf Friedensfuß stehen mit
    živeti v prepirih in Unfrieden leben
    živeti v sovraštvu s kom in Feindschaft leben/liegen mit (jemandem)
    živeti v zakonu eine Ehe führen

    6.
    živeti samo za aufgehen in (delo in Arbeit aufgehen)
    |
    figurativno živeti od lepih besed von Luft und Liebe leben
    |
    živel! Hoch!
  • živéti vivre, être en vie, être vivant, exister, subsister ; (stanovati) vivre, habiter, demeurer, séjourner

    bedno živeti vivre pauvrement (ali misérablement, mesquinement, dans la misère), subsister péniblement, vivoter, familiarno végéter
    s časom živeti marcher avec son temps, familiarno être à la page
    živeti od danes do jutri vivre au jour le jour
    živeti naprej continuer à vivre, survivre
    živeti skupaj, v divjem zakonu habiter ensemble, vivre en concubinage; (ali popularno en collage)
    živeti v srečnem zakonu faire bon ménage
    razkošno živeti vivre luxueusement, mener (un) grand train, mener la vie à grandes guides, vivre sur un grand pied
    razvratno živeti mener joyeuse vie; vivre dans la débauche (ali la dissipation), avoir des mœurs légères
    udobno, dobro živeti avoir de quoi vivre (bien)
    zgledno živeti mener une vie exemplaire
    živeti sam zase, v osamljenosti vivre retiré, mener une vie ženski spol
  • živéti vivir; existir; dar señales de vida ; (stanovati) vivir, residir

    živeti naprej seguir viviendo, subsistir
    živeti skupaj z convivir con
    živeti udobno (od miloščine, od zraka, v divjem zakonu) vivir a su gusto (de caridad, del aire, amancebado)
    brezskrbno, tjavdan živeti vivir despreocupado
    razvratno živeti vivir licenciosamente
    živeti sam zase, v osamljenosti vivir retirado
    bedno živeti vivir miserablemente (ali en estrechez), vegetar, fam ir tirando
    on živi v Kranju vive en Kranj
    živeti v tujini vivir en el extranjero
    živeti za kaj entregarse por entero a a/c
    dobro živeti darse buena vida
    znati živeti saber vivir
    živeti od rok do ust vivir al día
    živeti v upanju, da ... vivir en la esperanza de que (futur)
    on ne bo več dolgo živel ya no vivirá mucho, sus días están contados
    mirno živeti vivir en paz (ali pacíficamente)
    razkošno živeti vivir a lo grande
    samo enkrat se živi no se vive más que una vez
    dokler je živel moj oče viviendo mi padre
  • ἀγρεύω, ἀγρέω ep. poet. lovim, ujamem, λόγῳ v besedi NT, ἀγρεύω ἄγραν grem na lov, ulovim; αἷμα τραγοκτόνον hlepim po krvavem klanju ovnov; imp. ἄγρει, ἀγρεῖτε hajdi(te), na noge, naprej!
  • ἀνα-λέγω, ep. ἀλλέγω [inf. aor. ἀλλέξαι] 1. act. ep. na-, pobiram, zbiram, pripovedujem (naprej), sporočam εἰς τὸν ἔπειτα χρόνον. 2. med. pobiram zase, berem.
  • ἀπο-μαντεύομαι med. 1. naprej vem, prorokujem poprej. 2. slutim, sklepam iz česa.
  • ἀφ-ηγέομαι ion. ἀπ- 1. hodim naprej, grem pred kom, vodim, načelujem τινός; odhajam. 2. razlagam, pripovedujem; ion. τὸ ἀπηγημένον (kar je bilo) navedeno.
  • βάλλω [Et. iz gwljō, kor. gwel, nem. quellen, gršk. βαλεῖν, βέβληκα itd., βλῆμα, βόλος, βολίς. – Obl. fut. βαλῶ (NT βαλλήσω), βαλοῦμαι, aor. ἔβαλον, -όμην, pf. βέβληκα, βέβλημαι, aor. p. ἐβλήθην, fut. pass. βληθήσομαι, fut. 3 βεβλήσομαι; adi. verb. βλητός, -έος – ep. fut. βαλέω, βαλεῦμαι, aor. cj. 2 sg. βάλῃσθα, opt. βάλοισθα, med. iter. impf. βαλλέσκετο, aor. βαλέσκετο; aor. act. v sestavljenkah -βλήτην, -βλήμεναι; med. s pass. pom. ἔβλητο, cj. βλήεται, opt. βλῇο, βλεῖο, inf. βλῆσθαι, pt. βλήμενος, 3 pl. pf. βεβολήαται, pl. βεβολημένος; aor. imp. βαλεῦ]. I. act. 1. trans. a) mečem, lučam, izstrelim βέλος, ἐπὶ σκοπόν streljam v tarčo, streljam na kaj; b) zadenem, pogodim σκοπόν, zadam rano ἕλκος, ranim, τινὰ στῆθος na prsih, κατά τι, πρός τι; c) postavim, denem, spravim v kaj, gonim, podim, obračam, podiram τινὰ ἐν κονίῃσιν; ὄμματα obračam (na drugo stran), νῆας ἐς πόντον spuščam v morje, ἄγκιστρον vržem mreže, ἵππους πρόσθεν podim naprej; ἐς κακόν spravljam v nesrečo; ἐν αἰτίᾳ obdolžim, μῆλα ἐν νηί spravljam na ladjo; μετὰ νείκεα zapletam v prepire, γῆς ἔξω prepodim, iztiram iz dežele; o obleki ogrnem, oblečem, NT ὁ παῖς βέβληται je bolan; d) zadenem, dosežem, dotaknem se česa, poškropim ῥαθάμιγγες; obsevam ἥλιος ἀκτῖσι; κτύπος οὔατα, ὀσμή kaj sega (pride) do mene; e) pustim, da pade, prelivam (solze); ἄθαπτόν τινα ne pokopljem; χεῖρε ἀμφί τινι objemam; f) vdahnem, vlijem kaj komu v srce ἐνὶ θυμῷ, λύπην povzročim žalost, užalostim; φιλότητα sklenem, napravim prijateljstvo. 2. intr. premikam se, εἰς ἅλα izlivam se, iztekam se, περὶ τέρμα tečem okrog; o nevihti nastopim, pridrvim NT. II. med. 1. ogrnem si kaj τόξα ἀμφ' ὤμοις; ἄγκυραν vržem, spustim; εἰς γαστέρα spočnem. 2. premišljam, preudarjam, mislim na νόστον, sklenem drugače ἑτέρωσε; ἐν φρεσίν, ἐν θυμῷ, ἐς, ἐπὶ νοῦν vzamem si k srcu, vtisnem si v srce, zapomnim si; ἐπ' ἐμαυτοῦ vzamem sam nase, sklenem kaj sam zase.
  • βάσκω (iter. k βαίνω) ep.; samo v zvezi: βάσκ' ἴθι stopi in pojdi! nuj! pojdi! naprej!
  • δέκα, οἱ, αἱ, τά indekl. [Et. iz dekm̥, idevr. dek'm̥, lat. decem, slov. dese-t, nem. zehn (stvn. zehan, got. taihun), dalje δέκατος iz dekm̥to-s, decimus] deset, οἱ δέκα decemviri; οἱ δέκα ἀφ' ἥβης ki so služili deset let vojaščine (od 20. leta naprej).
  • δια-μένω 1. ostajam, vztrajam, ἔν τινι pri (v) čem. 2. vedno trajam, obstajam φιλία, πιστός ostanem zvest; s pt. = neprestano, ποιῶν τι delam naprej in naprej, λέγων neprestano govorim.
  • ἐκ-φέρω [gl. φέρω, fut. med. ἐξοίσομαι tudi s pas. pom.] I. act. 1. tr. a) vun nesem, iznašam τί τινος in ἔκ τινος; α.) pokopljem σῶμα, τινά; β.) πόλεμον πρός τινα začnem vojsko s kom; γ.) odnesem, ugrabim; pridobim (bojno nagrado); δ.) odnašam (iz morja na breg), odvedem, pripeljem do konca βάσις σ' εὖ ἐκφέρει; b) rodim, pri-, donašam καρπόν; pren. πρός τινα spravim med ljudi ἐπὶ γέλωτι; c) razglasim, objavim, oznanim χρηστήριον εἴς τινα, λόγον izrečem, ὄνομα izgovorim; d) zapeljem, zavedem s pravega pota. 2. intr. a) odhitim, stečem naprej, izletim (iz ograje); b) končam se, minem ἄροτος; c) zvršim se, izpolnim se, uresničim se ἐς ὀρθόν; d) ἀτραπός pelje iz česa. II. med. 1. iznašam svoje stvari, γνώμην izrekam svoje mnenje, ὅπλα zbiram se v orožju, zgrabim orožje. 2. = act. odnesem, (pri)dobim nagrado, κλέος stečem si. III. pass. a) prodiram, da(je)m se zapeljati, πρὸς ὀργήν jeza me premaga; b) zanese me, dospem (iz morja na suho).
  • ἔλασις, εως, ἡ (ἐλαύνω) 1. odganjanje, preganjanje, izgon. 2. pohod, naskok, slovesen obhod, ἔλασιν ποιοῦμαι grem naprej, potujem.
  • ἐμ-βαίνω [gl. βαίνω, aor. ἐνέβην, ep. ἔμβην, cj. ἐμβέῃ, ἐμβήῃ, pt. pf. ἐμβεβαώς, poet. ἐμβεβώς, ep. 3 pl. plpf. ἐμβέβᾰσαν] 1. intr. a) stopim na (v) kaj, εἰς ναῦς, νηΐ, ἐν νηΐ na ladjo, ἵπποις, δίφροις, γῆς ὅρων na čigavo zemljo; pren. napotim se kam, lotim se česa, vzamem nase εἰς κίνδυνον, τῷ ἐπιτηδεύματι; b) stopam, hodim, grem po τινί; o konjih: potegnem, stopam, ἔμβητον naprej; pf. stojim na ἐπ' ἀπήνης, nahajam se v čem ἐν τοῖς δεινοῖς, pritrjen sem na čem κατά τι; c) prihajam odkod, stopim vmes (in oviram) ἀπό τινος. 2. trans. (aor. ἐνέβησα) spravljam, postavljam, nalagam na kaj μῆλα(v tmezi); εἰς φροντίδα spravljam v skrb.
  • ἔμ-προσθε(ν) adv. z gen. 1. kraj. spredaj, spred, τὸ ἔμπροσθε τοῦ βουλευτηρίου prostor pred zbornico, ἐκ τοῦ ἔμπροσθεν nasproti, ἡ ἔμπροσθεν Εὐρώπη prednji del Evrope, οἱ ἔμπροσθεν prednji, τοὺς ἔμπροσθεν νικῶ sprednje sovražnike premagam, τὸ ἔμπροσθεν ospredje (vojske), εἰς τὸ ἔμπροσθεν (πορεύομαι) naprej. 2. čas. soprej, prej, ὁ ἔμπροσθε χρόνος poprejšnji. 3. pren. ἔμπροσθεν τῶν πραγμάτων εἰμί sem pred dogodki, vodim dogodke; ἔμπροσθεν ποιοῦμαι bolj cenim, čislam.
  • ἐξ-άγω (gl. ἄγω) [ep. impf. ἔξαγεν] I. act. 1. vodim vun, izpeljem, πρὸ φόωσθε spravim na svet, zbudim, odvedem iz česa (ἔκ) τινος, izvažam τάλαντα, povedem s seboj, ὁδόν privedem do cilja, τύμβον nasujem, napravim; περίβολον pomaknem naprej. 2. στρατόν odpeljem; brez στρατόν: krenem vzdignem se, odidem, zapeljem ἐς, πρός τι. II. med. 1. dam se odvesti, speljati; izidem, zapeljem. 2. γέλωτα izvabim, (pripravim v) smeh.
  • ἐξ-άρχω 1. act. začenjam, pričenjam, grem naprej τῆς ὁδοῦ, sem načelnik ali poveljnik; (prvi) zapojem pesem; βουλάς prvi svetujem, sem začetnik česa, λόγους začenjam govoriti, παιᾶνα zapojem. 2. med. začenjam, povzročujem, κακῆς βουλῆς dajem (prvi) slab nasvet.
  • ἐξ-ελαύνω, ἐξ-ελάω [gl. ἐλαύνω; ep. fut. inf. ἐξελάαν, pt. ἐξελάων, aor. ἐξήλασα in -έλασα, ion. aor. pass. ἐξηλάσθην (tudi v tmezi)] 1. trans. iz-, preženem, izpodim, iztiram τινὰ (ἔκ) τινος, ἐκ γαίης; ὀδόντας izbijem zobe (iz čeljusti), Ἴακχον vodim izprevod I. v Elevzino, στρατιήν izpeljem svojo vojsko, krenem z vojsko na pot, δίκην teptam pravico; ποιήματα napravim vzboklo podobo, izklešem s kladivom umetnine; o kovinah: kujem, napravljam (opeko). 2. intr. odpeljem se, izjašem, grem na obhod, odrinem, korakam naprej. 3. med. = act. prepodim, iztiram iz svoje dežele.