-
sonst sicer, drugače, če ne (Komm her, sonst ... pridi sem, sicer/drugače ...), sonst noch sicer še; sonst was še kaj (drugega); sonst wer še kdo (drug); sonst wo še kje (drugje); sonst wohin še kam (drugam); was/wer/wann/wo denn sonst kaj/kdo/kdaj/kje pa/neki; sonst ein kakšen drug; sonst nichts nič drugega; sonst nirgends nikjer drugje; sonst nie nikoli
-
sort2 [sɔ:t] samostalnik
vrsta, sorta, kategorija, razred; kakovost; način; število
tisk garnitura črk
množina razpoloženje
a sort of neke vrste, nekak
after a sort, in a sort nekako, v neki meri
in any sort kakorkoli
in some sort do neke mere, nekako
out of sorts pogovorno čemeren, ne v redu, bolan
of all sorts vseh vrst, vsake vrste
of a sort, of sorts slabe vrste
a dog of sorts nekak pes
a lawyer of a sort odvetnik, vsaj po imenu
nothing of the sort nič takega
people of every sort and kind vse mogoči ljudje
that sort of thing nekaj temu podobnega
he is a good sort on je dobričina
he is my sort on je moje vrste, on je tak kot jaz
they are a nice sort prijetni ljudje so
to be out of sorts biti slabe volje
he put me out of sorts spravil me je v slabo voljo
I sort of expected it to sem nekako pričakoval
I sort of remember it tega se nekako spominjam
-
sotto
A) prep.
1. pod:
andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
finire sotto una macchina končati pod avtom
mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk
2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
andare sotto le armi pren. iti k vojakom
avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
dormire sotto le stelle spati na prostem
non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega
3. pren. pod; za vladavine:
avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.
4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči
5. pod (modalno); z, iz:
caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota
6. zaradi, iz:
fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom
7. pred:
sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti
B) avv.
1. spodaj, dol:
di sotto spodaj, od spodaj
più sotto niže
sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
andare sotto leči (pod odejo)
mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
mettere sotto qcn. avto povoziti koga
mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa
2. naprej; niže:
vedi sotto glej v opombi
3. spodaj (na sebi):
sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
farsela sotto pog. podelati se
C) agg. invar.
sotto, di sotto spodnji:
il piano di sotto spodnje nadstropje
Č) m invar. spodnji del
-
soupçon [supsɔ̃] masculin sum, sumnja, sumničenje; domnevanje
un soupçon de (familier) malce, čisto malo
pas un soupçon niti malo ne, prav nič
soupçon injuste, mal fondé neupravičen, neutemeljen sum
j'ai quelque soupçon sumim, domnevam
dissiper, détourner les soupçons razpršiti, odvrniti sumničenja
les soupçons se sont portés sur lui sum je padel nanj
se mettre un soupçon de fard čisto malo se našminkati
éveiller les soupçons d'un mari jaloux zbuditi sum, sumničenja ljubosumnega soproga
-
sourd, e [sur, d] adjectif gluh (à za, de na); grammaire nezveneč; figuré neobčutljiv, brezčuten; zamolkel (glas); medel, brez sijaja (barva); skriven, skrit; nedoločen; masculin, féminin glušec, gluha oseba
de sourdes machinations skrite, podtalne mahinacije
sourd d'une oreille gluh na eno uho
sourd comme un pot, comme une cruche (familier) gluh kot kamen
consonne féminin sourde nezveneč soglasnik
douleur féminin sourde skrita, nedoločena bolečina
guerre féminin sourde prikrita vojna
lanterne féminin sourde svetilka slepica
devenir sourd postati gluh, oglušeti
être sourd de naissance biti gluh od rojstva
faire la sourde oreille (figuré) delati se gluhega, ne hoteti nič slišati
crier, frapper comme un sourd na vso moč vpiti, udarjati
être sourd aux prières de sa mère biti gluh za materine prošnje
ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to ni naletelo na gluha ušesa
il n'est plus sourd que celui qui ne veut pas entendre (proverbe) ni bolj gluhega od tistega, ki noče poslušati, slišati
-
sourire*2 [surir] verbe transitif smehljati se (de quelque chose čemu), nasmehniti se; figuré biti milosten, naklonjen (à quelqu'un komu); biti všeč, ugajati
enfin la chance lui sourit končno se mu je sreča nasmehnila
ce projet ne me sourit guère ta načrt mi ni prav nič všeč
-
soustraire* [sustrɛr] verbe transitif, mathématiques odšte(va)ti; (zvijačno) izmakniti, ukrasti; odtegniti; ščititi (à pred)
se soustraire odtegniti se
se soustraire à un devoir odtegniti se, izogniti se dolžnosti
rien ne peut vous soustraire à sa vengeance nič vas ne more zaščititi pred njegovim maščevanjem
soustraire quelqu'un au danger rešiti koga pred nevarnostjo
soustraire de l'argent à quelqu'un ukrasti komu denar
-
sow1 [sáu] samostalnik
zoologija svinja
tehnično kalup za ulivanje železa
tehnično kos litega železa
as drunk as a sow sleng pijan ko mavra
to get (to take) the wrong sow by the ear figurativno ne pogoditi pravo (pravega krivca), prevarati se, ušteti se, potegniti napačne sklepe
you cannot make a silk purse out of a sow's ear figurativno iz slabega materiala ne moreš napraviti nič dobrega, figurativno ne moreš od koga zahtevati več od tistega, za kar je sposoben
-
spādo -ōnis, m (tuj. σπάδων) oropan rodilne (plodilne) moči, oropan plodnosti, neploden, skopljen, kastriran
1. po naravi: Icti.
2. zaradi skopljenja = skopljenec, kastriranec, kastrat, rezanec: L., H., Iuv., G.; o živalih: P. Veg.; metaf. „skopljenec“ = nerodoviten cepič, nerodovitno drevo: Col., Plin.; o trstu, ki ima le malo ali nič rastlinske volne = „skopljenec“: Plin.
-
spark1 [spa:k]
1. samostalnik
iskra; majhen bleščeč se predmet, zlasti diamant
figurativno mrvica, trohica, sled
figurativno duhovit domislek
množina, pogovorno radiotelegrafist (na ladji)
as the sparks fly upward figurativno (to je) stoodstotno dognano
fairy spark fosforescentna luč (gnijočega lesa itd.)
not a spark niti malo, niti trohice, prav nič
he hasn't a spark of reason in him on nima niti trohice zdrave pameti
to strike sparks out of a flint kresati iskre iz kresilnega kamna
to strike a spark out of s.o. spodbuditi koga k živahnemu pogovoru
2. neprehodni glagol
iskriti se, metati iskre
avtomobilizem vžgati
prehodni glagol
razvneti, podžgati, spodbuditi, navdušiti
to spark off vžgati; sprožiti
-
speak* [spi:k]
1. neprehodni glagol
govoriti, besediti; imeti govor; pogovarjati se (with, to z; about, of o)
izraziti se
glasba (o glasbilih) dati glas od sebe, slišati se, zadoneti; dati se čutiti; (o portretu) biti kot živ
navtika signalizirati, dati znak
britanska angleščina dati glas, oglasiti se (o psu)
2. prehodni glagol
(iz)reči, izgovoriti, povedati, govoriti (kaj); izražati, izjaviti, najaviti; dokazovati, pričati, potrditi, pokazati
navtika poklicati (ladjo)
generally (strictly) speaking splošno (točno, strogo) povedano (vzeto)
plainly speaking odkrito povedano
roughly speaking v grobem (približno, grosso modo) povedano
so to speak tako rekoč
not to speak of... da (niti) ne govorimo o...
nothing to speak of nič važnega, ni vredno niti omembe
to speak back (nazaj) odgovarjati (na očitke ipd.)
to speak by the book govoriti z rokopisa, čitati (govor), govoriti s točnim poznavanjem
to speak like a book govoriti kot knjiga
to speak without book navesti dejstva po spominu
to speak bluntly naravnost, brez ovinkov govoriti
to speak by the card z veliko natančnostjo govoriti, biti precizen
to speak in s.o.'s cast prekiniti koga
to speak comfort to... imeti tolažilne besede za...
his conduct speaks him generous njegovo vedenje (ravnanje) priča o njegovi plemenitosti
my dog speaks only when I order him moj pes zalaja le, če mu ukažem
to speak in s.o.'s ear komu (kaj) prišepniti na uho, skrivaj govoriti s kom
fame speaks him honest on je na dobrem glasu
to speak fair dostojno govoriti
to speak for s.o. govoriti komu v korist, reči dobro besedo za koga
that speaks for itself to govori samo za sebe, tega ni treba (še) pojasnjevati (priporočati)
to speak French govoriti francoski
I found nobody to speak to nikogar nisem našel, da bi z njim govoril
to speak by hearsay govoriti, kar smo od drugih slišali
this speaks a man of honour to kaže (izdaja) človeka, ki ni brez časti
this speaks a small mind to izdaja (dokazuje) duševno majhnost
to speak one's mind povedati svoje mnenje
I will speak to your objections in a minute takoj bom odgovoril na vaše ugovore
to speak to oneself sam s seboj (sebi) govoriti
this portrait speaks ta portret je kot živ
to your praise be it spoken... v vašo pohvalo bodi povedano...
to speak plain and to the purpose jasno govoriti
to speak sense pametno govoriti
you might as well speak to a stone figurativno prav tako bi lahko govoril steni
to speak to govoriti komu, potrditi kaj
these trumpets speak his presence trobente javljajo njegovo prisotnost
things speak for themselves dejstva govore sama (po sebi)
that speaks of self-will to govori (priča) o samovolji (trmi)
to speak the truth govoriti resnico
I cannot speak to the truth of that ne morem z gotovostjo reči (jamčiti), da je to res
to speak volumes for jasno (prepričljivo) govoriti za, pričati o, dokazovati (kaj)
this speaks volumes for his faith in you to jasno govori za njegovo zaupanje v vas
to speak well for govoriti (iti) (komu ali čemu) v korist
to speak well (badly) of dobro (slabo) govoriti o
that does not speak well for his intelligence to ne priča (govori) o njegovi inteligenci
to speak with tongues (redko) biti nadarjen za jezike
to speak words of praise izreči pohvalne besede
who is speaking? (pri telefonu) kdo je pri aparatu?, kdo govori (tam)?
-
sploh [ô]
1. überhaupt
sploh ne überhaupt nicht, gar nicht
sploh nič überhaupt nichts, gar nichts, keine Bohne, nicht im mindesten
sploh noben überhaupt kein(er)
če sploh wenn überhaupt
to sploh ne pride v poštev das kommt überhaupt nicht in Frage, davon kann keine Rede sein
2.
sploh kdaj jemals, je
če sploh kdaj wenn je
bolj kot sploh kdaj mehr denn je
sploh kakšen/kateri irgend einer, irgend etwas
3. (nasploh) allgemein, im allgemeinen, im Großen und Ganzen
4.
X sploh X schlechthin (človek sploh der Mensch schlechthin)
(povsem) schlechthin (to je sploh nemogoče das ist schlechthin unmöglich)
5.
sploh pa nebenbei (gesagt)
|
tega sploh ni mogoče opisati das spottet jeder Beschreibung
-
splòh (v splošnem) generalmente, en general ; (v celem) en suma ; (predvsem) sobre todo ; (končno) en fin, después de todo
sploh ne de ningún modo, de ninguna manera, en ningún caso
sploh nič absolutamente nada
če sploh ... si es que...
on sploh ni bogat no es rico ni mucho menos
sploh ni mogoče es de todo punto imposible
je sploh kaka možnost? ¿existe una posibilidad siquiera?
kaj sploh hočeš? en resumidas cuentas ¿qué es lo que quieres?
sploh si ne moreš predstavljati, kako bogat je no tienes idea de lo rico que es
-
sporêči se (-rêčem se) | sporékati se (-am se) perf., imperf. refl. venire a parole, bisticciare, litigare, altercare, rissare:
sporeči se za prazen nič litigare per un nonnulla, per cose da niente
-
spreglèd (nepazljivost) inadvertence, -cy; (izpustitev) omission; (napake) overlooking; (kazni, dolga) remission
delni spreglèd kazni remission of part of a sentence
nič vas ni na spreglèd (figurativno) you are not to show yourself again
-
spremeníti to change; to alter; to modify; to convert; to vary
to na stvari nič ne spremeni it doesn't make any difference to things, it does not alter the facts
spremeníti barvo to change colour
spremeníti svoje vedenje to change one's behaviour, (figurativno) one's approach
prepisal sem to, ne da bi spremenil eno samo vrsto I copied it without altering a single line
spremeníti se to change, to alter, to undergo a change
spremeníti se na boljše (slabše) to change (ali to alter) for the better (for the worse)
se ne da nič spremeníti (pomagati) it can't be helped
s tem se položaj spremeni that changes the case
časi so se zelo spremenili times have (ali are) greatly changed
vreme se je nenadoma spremenilo a sudden change of weather has taken place
spremeníti zakon to revise an act
-
spremeníti changer, modifier, transformer
spremeniti se changer, se modifier, se transformer
spremeniti svoje mnenje changer d'avis (ali d'opinion), revenir sur son opinion
noč v dan spremeniti faire de la nuit le jour
to stvar spremeni cela change les choses (ali la question)
to na stvari nič ne spremeni cela ne change rien à l'affaire (ali à la chose, à la question)
vreme se bo spremenilo le temps va changer
časi se spreminjajo les temps changent
ne boš ga več spremenil tu ne le changeras plus.
-
spremeníti cambiar; alterar; mudar ; (delno) modificar; variar
spremeniti barvo mudar de color
spremeniti svoje mnenje cambiar de opinión, modificar su opinión
spremeniti smer cambiar de dirección
popolnoma je spremenjen está completamente cambiado
slabo spremeniti v dobro convertir el mal en bien
stvar se ne da spremeniti la cosa ya no tiene remedio
to na stvari nič ne spremeni eso no altera en nada el hecho
spremeniti se cambiar; mudarse; variar
svet se je zelo spremenil el mundo ha variado mucho
-
square1 [skwɛ́ə]
1. samostalnik
matematika kvadrat; četverokotnik; četverokoten trg z drevjem ali obkrožen s stanovanjskimi poslopji
ameriško četverokoten blok hiš, obkrožen od štirih ulic; polje na šahovnici; kotnik, oglomer, naprava v obliki črke L ali T za dobivanje ali preverjanje pravih kotov
matematika kvadratno število; površinska mera (100 kvadratnih čevljev)
vojska četverokotna razporeditev vojakov, karé; črke, razporejene v četverokotniku tako, da navpično in vodoravno dajejo iste besede
sleng malomeščan, buržuj, filister
by the square točno, natančno
on the square pravokotno; figurativno odkrito, pošteno, lojalno, fair
out of square ne pod pravim kotom, figurativno ne takó kot običajno, ne v redu
magic square magični kvadrat
T-square, L-square ravnalo v obliki črke T, L
two squares up ameriško dva bloka hiš naprej (dlje, dalje)
to act on the square figurativno pošteno (lojalno) ravnati
to be on the square biti prostozidar; vojska defilirati za pregled
to raise to a square matematika kvadrirati
2. pridevnik (squarely prislov)
kvadraten, četverokoten, četveroogeln, štirioglat, ki je pod pravim kotom (to k, do)
pravokoten; oglat; četveren
matematika kvadraten
figurativno odkrit, jasen, brez ovinkov ali namigovanj; reden, urejen, pošten, pravičen, vrl, iskren; popoln, temeljit, izdaten (obrok), obilen; močan, plečat, širok(ih pleč); pomemben; ki je plačal dolg, uredil račune, se je poravnal (with z)
poravnan, bot
sleng staromoden, filistrski
all square neodločen rezultat (tekme)
square all around pravičen do vsakogar
square bracket oglati oklepaj
square dance kvadrilja, četvorka (ples)
square corner pravi kot (ogel)
a square deal pošten postopek
a square foot kvadratni čevelj (površinska mera)
square iron četverokotno železo
a man of square frame čokat možakar
the square man in the square hole figurativno pravi mož na pravem mestu
a square meal izdaten, obilen jedilni obrok, obed
square measure ploščinska, površinska mera
a square number kvadratno število
a square peg in a round hole oglat klin v okrogli luknji, figurativno oseba, ki po svoji sposobnosti ne ustreza svojemu (službenemu) položaju, svojemu poslu
square root matematika kvadratni koren
a square refusal jasna, gladka odklonitev
square timber četverooglato otesan les
to be square with all the world biti v složnosti z vsemi ljudmi; nikomur ne biti nič dolžan
I expect a square deal pričakujem pošten, pravičen postopek
to get square with s.o. poravnati račune s kom, poplačati koga, biti bot s kom
to get things square urediti svoje stvari
to make accounts square poravnati račune
that makes us squares tem sva bot
he met me with a square refusal gladko mi je odklonil
I put everything square before I left preden sem odpotoval, sem vse spravil v red
3. prislov
pravokotno, pod pravim kotom
figurativno spodobno, odkrito, pošteno
ameriško naravnost, direktno, gladko
fair and square odkrito in pošteno
he hit him square on the nose naravnost po nosu ga je udaril
to play square pošteno igrati (ravnati)
-
sráskida prisl.: ja nisam sraskida ne nasprotujem, nimam nič proti: bio je pametan sagovornik u društvu i ne sraskida da popije poneku