Franja

Zadetki iskanja

  • živéti to live, to be alive; to exist, to subsist; to be

    ali ona še živi? is she still alive?
    dolgo naj živi! long may he (oziroma she) live!
    živéti dvojno življenje to live a double life
    živéti od svojega kapitala to live off one's capital
    živéti v odmaknjenosti to lead a retired life
    živéti od zraka (figurativno) to live on air
    živéti po svojih načelih to live up to one's principles
    živéti od svoje plače, od svojih dohodkov to live on one's earnings, on one's income
    živéti od sadja to live on fruit
    živéti na tuj račun to sponge on others, (pogovorno) to free-load, biblija to eat the bread of idleness
    živéti preko svojih sredstev, dohodkov to live beyond one's means (ali income)
    živéti v mejah svojih sredstev, dohodkov to live within one's income
    živéti od slikanja to live by painting
    živéti kot ptiček na veji pogovorno to live the life of Riley, to have it made
    živéti razkošno to live the high life, to live in style
    živéti udobno to live comfortably, to keep a good table
    živéti kot zajec v detelji (figurativno, v obilju) to live in clover
    živéti iz rok v usta to live from hand to mouth, to be living a hand-to-mouth existence
    živéti sam zase to live by oneself, to keep to oneself
    živéti od pridelkov svojega vrta to subsist on the produce of one's garden
    živéti od dela svojih rok to live by the labour of one's hands
    živéti od svojega zaslužka to live on one's earnings
    brezskrbno živéti to lead a carefree existence
    tu se dobro živi! it is a good life here!
    bedno živéti to lead a miserable existence, to be just (ali barely) keeping body and soul together, to keep the wolf from the door
    dolgo živéti to live to (ali to reach) a great age, to live to be old
    sloni dolgo živijo elephants live a long time
    skromno živéti to live in a small way
    razkošno živijo they lead a life of luxury
    težkó živéti to manage to make a livelihood
    ne imeti od česa živéti not to have enough to live on
    rajši živimo na deželi kot v mestu we prefer living in the country to living in town
    z njim se ne da živéti (figurativno) there is no living with him, pogovorno he's impossible
    človek se uči, dokler živi live and learn!
    živéti in pustiti, dati živéti to live and let live
  • živéti (-ím) imperf.

    1. vivere; essere:
    prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe l'antenato dell'uomo visse verso la fine dell'era glaciale
    (v pravljicah) nekoč je živel kralj c'era una volta un re
    človek živi povprečno sedemdeset let l'uomo vive in media settant'anni
    kamela živi v puščavi il cammello vive nel deserto
    živeti na deželi, v hribih, v mestu vivere in campagna, in montagna, in città
    živeti pod tujo streho stare, vivere in casa d'altri
    živi pri teti vive, sta, abita dalla zia

    2. vivere, fare una vita, stare:
    asketsko, brezskrbno, pošteno živeti vivere asceticamente, spensieratamente, onestamente
    živeti v pomanjkanju, razkošju vivere nell'indigenza, nel lusso
    živeti v ljubezni vivere d'amore e d'accordo
    živeti v strahu, v zmoti vivere nella paura, nell'errore
    kako živiš? come stai?
    bibl. živeti kot lilija na polju vivere come il giglio dei campi
    živeti kot ptiček na veji vivere come uccel di bosco

    3. (biti dejaven, delujoč) essere attivo, vivo:
    kraj gospodarsko in kulturno živi il luogo è vivo economicamente e culturalmente

    4. convivere:
    leto dni je živel z njo convisse con lei un anno
    živeti na koruzi convivere, convivere more uxorio

    5. živeti s, z, za vivere (assieme) con; vivere per:
    živeti z naravo vivere con la natura
    živeti za glasbo, za otroke vivere per la musica, per i figli

    6. živeti od vivere di:
    živeti od kmetijstva, turizma vivere d'agricoltura, di turismo
    živeti od dela svojih rok vivere del lavoro delle proprie mani

    7. tr. (vzdrževati) mantenere:
    živeti družino mantenere la famiglia

    8. (pojavljati se, obstajati) vivere, sopravvivere:
    rokovnjači živijo samo v ljudskih pripovedkah i briganti vivono soltanto nei racconti popolari

    9. (v medmetni rabi) viva, evviva:
    naj živi svoboda viva la libertà!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ni vreden, da živi non è degno di calcare la terra
    živeti na luni, v oblakih fantasticare, vivere con la testa fra le nuvole
    živeti v senci vivere nell'ombra, non dare nell'occhio
    bibl. človek ne živi le od kruha non di solo pane vive l'uomo!
    živeti iz rok v usta vivere alla giornata
    živeti kot kralj vivere, stare come un papa
    živeti na veliki nogi vivere da gran signore
    živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri
  • žréb lot

    z žrébom by lot
    žréb ga je določil the lot fell upon him
    žréb odloči the draw decides
    žréb naj odloči med nama! let us draw lots!
    vleči, vreči žréb za... to draw, to cast lots for...
  • ἀνα-βαίνω, dor. in ep. ἀμβαίνω [imper. aor, 2 NT ἀνάβα, aor. mixt. ἀνεβήσετο] 1. intr. a) stopam, plezam, vzpenjam se, vzdigujem se (kvišku), grem, hodim gori (od obale v deželo) τί, ἀνά, εἰς, ἐπί τι, ἐπί τινος; grem v goro τὸ ὄρος; νεκροῖς hodim po mrtvecih; φάτις ἀ. ἀνθρώπους govorica (glas) se širi med ljudmi; b) ἵππον zajašem konja, ἐπὶ τὴν τριήρην stopim na ladjo, vkrcam se (tudi brez νῆα): ἐς Τροίην vkrcam se in odplovem v Trojo; ἀπὸ Κρήτης odplovem od Krete; c) izkrcam se, stopim na suho; d) nastopim (kot govornik, na odru, pred skupščino) ἐς τὸ πλῆθος; εἰς τὸ δικαστήριον pridem pred sodnijo; e) naraščam (o vodi); rastem NT (o rastlinah); privzdigujem se, dvigam se (o poslopju); f) prehajam na koga (ἡ τυραννίς); g) πράγματα zadeve (podjetja) komu uspevajo; h) τὰς ἵππους skačem na, uplemenjam, ubrejam. 2. trans.: [aor. ἀνέβησα] vkrcam, spravim na ladjo; ἄνδρας ἐπὶ καμήλους ἀνέβησεν zaukazal je, da naj zajašejo velblode. – pass. dam se zasesti, jaše kdo na meni. – med. νὼ ἀναβησάμενοι ko so naju sprejeli na ladjo.
  • ἀνα-λαμβάνω [fut. ἀναλήψομαι, pass. pf. ἀνείλημμαι; aor. ἀνελήφθην] 1. act. a) sprejmem, vzamem v roke, primem, ὅπλα popadem, zgrabim, παιδίον vzamem v naročje; μουναρχίην jemljem nase samovlado; vzamem k sebi, povedem s seboj, dvignem, vzamem (s seboj) na ladjo; b) prejmem, dobim nazaj ἀρχήν; c) zopet začnem, poprimem λόγον; d) obnovim κατασκευάς, popravim τρῶμα, ἁμαρτίας; zopet postavim πόλιν, velim komu, da se naj odpočije τετρωμένους; e) osrčim, ohrabrim τὴν πόλιν ἐκ τῆς ἀθυμίας; ἐμαυτόν okrevam, okrepim se; f) pridobim za se δῆμόν τινι; g) oblečem (obleko), πρός τι zvežem z. 2. med. lotim se česa, prevzamem kaj, podvržem se čemu μάχην, κίνδυνον. 3. pass. vzdignem se (proti nebu), ἀνελήφθη bil je v nebo vzet NT.
  • ἀνα-ρρῑπτέω (samo pr. in impf.) ἀνα-ρρῑ́πτω mečem kvišku, ἅλα πηδῷ udarjam z veslom, hitro veslam, veslam; κίν-δυνον hitim, drevim v nevarnost, drznem se, ἐς ἅπαν τὸ ὑπάρχον izpostavljam ves svoj obstoj nevarnosti, μάχην περὶ τηλικούτων izpostavljam v odločilni bitki tako važne stvari nevarnosti, κύβος ἀνερρίφθω naj se vrže kocka (iacta esto alea).
  • ἄξιος 3 [Et. iz ἄγ-τιος, kor. ag', tehtati; lat. ago, exāmen (iz exagmen) jeziček na tehtnici, izpit] enake teže (vrednosti), enakotežen 1. abs. dragocen, lep, dostojen δῶρα, ἄποινα, vrl ἀνήρ, ἄξιος ἀνὴρ γίγνομαι izkazujem se vrednega, proslavljam se; dostojen, primeren χάρις, zaslužen δίκη. 2. z gen.: vreden πολλοῦ, οὐδενός, ὀλίγου, Ἕκτορος, σοὶ δ' ἄξιον ἔσται ἀμοιβῆς prineslo ti bo dar enake vrednosti; παντὸς ἄξιόν ἐστι presega vse, ἦμαρ πάντων ἄξιον dan, ki daje nadomestilo za vse, kar sem pretrpel. 3. z dat. πολλοῦ ἄξιος βασιλεῖ pridobil si je mnogo zaslug za kralja. 4. z inf. a) ἄξιός εἰμι zaslužim; b) ἄξιόν (ἐστι) vredno je, prav je, izplača se, primerno je, spodobi se, pravično je; τί δ' ἄξιόν μοι τῆσδε τυγχάνειν φυγῆς s čim sem zaslužil to pregnanstvo, zakaj naj bežim ? 5. vreden, dober kup.
  • ἀπ-είργω, ion. ἀπ-έργω, ep. ἀπο-έργω [poet. aor. ἀποεργαθεῖν in ἀπειργαθεῖν] 1. a) ločim, razstavljam αὐχένα τε στῆθός τε, odbijam, odvračam κῦμα, (od)podim Τρῶας αἰθούσης; b) izključujem, izločujem, odstranjujem, zadržujem τινά τινος, τινὰ ἀπό τινος, inf. z μή; o vojski: režem proč, grem mimo, puščam ležati, ἐν ἀριστερῇ na levi. 2. a) oviram, (za)branim, odvračam τινά τινος, θεὸς ἀπείργοι bog naj to odvrne; b) zapiram, oklepam, ἐντός omejujem, obsegam, ἀπεργμένος ἔν τινι zaprt v čem, ὃς(sc. Νεῖλος) ἀπεργμένος ῥέει ki teče v novi strugi.
  • ἀπορέω (ἄ-πορος) 1. act. a) sem brez izhoda, ne vem izhoda, sem v zadregi, v negotovosti, omahujem, ne vem, ne znam si pomagati; τινί, περί τινος, πρός, εἴς τι, z acc. (ozira) τὴν ἔλασιν, ταῦτα glede na to; pogosto s sledecim zavisnim vprašanjem: ἀπορῶ, ὅτι λέξω ne vem, kaj naj rečem; b) sem brez (sredstev) pripomočkov, sem v stiski, trpim pomanjkanje, nimam česa τινός. 2. med. pridem v zadrego, sem v zadregi zaradi česa ἀπό τινος, τάδε.
  • βούλομαι d. p. [Et. iz βόλσομαι, kor. gwel. – Obl. fut. βουλήσομαι, aor. ἐβουλήθην, pf. βεβούλημαι, ep. tudi βόλομαι] 1. a) hočem, želim, zahtevam, ὁ βουλόμενος kdor hoče, kdorkoli, vsak, ki hoče (= ὃς βούλει); βούλει φράσω ali ti naj povem? εἰ βούλει če ti je všeč, po godu, nadalje, potem; βουλομένῳ μοί ἐστί τι všeč, po godu mi je, hočem; μὴ βουλόμενος proti volji, nerad; b) sklenem, nameravam, τί βουλόμενος s kakšnim namenom? βουλόμενος z inf.: z namenom, da bi; c) namenim komu kaj τί τινι; τὸ βουλόμενον sklep, namera; pri stvareh: pomenjam, τί τοῦτο βούλεται; kaj to pomeni? ὁ νόμος βούλεται zakon veleva. 2. rajši hočem kakor (s πολύ in μᾶλλον), bolj cenim.
  • δια-δείκνῡμι 1. trans. natančno pokažem, razložim, dokažem; s pt. διαδεξάτω κηδόμενος naj pokaže, da skrbi; διαδεικνύσθω ἐὼν πολέμιος naj se proglasi za sovražnika. 2. intr. διέδεξε bilo je jasno, pokazalo se je.
  • δια-κληρόω 1. velim komu, da naj žreba, izžrebam τινά. 2. med. določim kaj po žrebu.
  • δι-ορίζω, ion. δι-ουρίζω 1. act. in pass. a) postavim mejnike, napravim mejo, omejim; oddelim, ločim; razločujem τί τινος, razločim, določim, opredelim, definiram; b) spravim čez mejo στράτευμα. 2. med. a) odločno trdim, βούλει οὖν ταῦτα διορισώμεθα ali naj skupno med seboj določimo?; b) = act. določim τὰ τοιαῦτα.
  • ἐθέλω, θέλω [Et. kor. gwhel, slov. žel-eti. – Obl. impf. ἤθελον in ἔθελον, fut. ἐθελήσω, θελήσω, aor. ἠθέλησα, (ἐθ.), pf. ἠθέληκα; ep. praes. cj. ἐθέλωμι, -ῃσθα, -ῃσι; impf. iter. ἐθέλεσκον]. 1. o osebah: sem voljen, pripravljen, odločen; hočem, τί σοι θέλεις εἰκάθω v čem hočeš, da ti odjenjam, v čem naj ti odjenjam; želim, hrepenim, nameravam; οὐκ ἐθέλω ni me volja, ne maram, branim se, upiram se; ne upam si, μὴ ἔθελε ne drzni se; ἐθέλων sam od sebe, voljen, rad; οὐκ ἐθέλων nerad, zoper voljo; ὁ ἐθέλων kdor si bodi, vsak. 2. o stvareh: a) sem sposoben, zmožen; b) imam navado, οὐκ ἐθέλει γίγνεσθαι noče se zgoditi, navadno se ne zgodi, τί ἐθέλει τὸ ἔπος kaj pomenja ta beseda; c) maram (= μέλλω).
  • εἶεν [Et. sor. lat. ei, hei, eia, heia!] prav dobro, naj bo, dalje, seveda, zares.
  • ἐπ-αναβιβάζω velim komu, da naj spleza (gre) na kaj ἄνδρας.
  • ἐπι-θειάζω kličem bogove, τοσαῦτα tako, s toliko besedami; z inf. in μή: rotim bogove, da naj ne store česa; razlagam božje znamenje.
  • ἔσχ-ατος 3 [Et. od ἐσκο- iz eg'hs-qo-; prim. ἐξ] 1. kraj. skrajni, (naj)zadnji, najbolj oddaljen ἔσχατοι ἀνδρῶν, τὰ ἔσχατα meja, vrh, τοῦ ἄστεως skrajni del, rob mesta, ἐξ ἐσχάτων ἐς ἔσχατα od enega konca do drugega, od konca do kraja, ἐπ' ἐσχάτου na koncu NT, ἔσχατα γαίης konec sveta; ἔσχατοι τῆς ἀρχῆς ἦσαν stanovali so na skrajni meji države, ἐσχάτη πυρά vrh grmade, ἔσχαται σάρκες ki je popolnoma notri, meso v sredini. 2. čas. soslednji, zadnji, ἡ ἐσχάτη ἡμέρα poslednji (sodnji) dan (dies novissima) NT, (τὸ) ἔσχατον poslednjič, naposled, ἐς τὸ ἔσχατον (διακαρτερῶ) do zadnjega. 3. pren. skrajni, najvišji, najhujši: pos. neutr. pl. τὰ ἔσχατα (ἐσχατώτατα) πάσχω pretrpim (utrpim) najhujše (smrt), ἔσχατ' ἐσχάτων κακά najhujše sramotitve ali psovke, τὰ ἔσχατ' αἰκίζομαι zelo grdo ravnam s kom, zelo pestim koga, τὰ ἔσχατα λέγω zelo grdo zmerjam, ὑπὲρ τῶν ἐσχάτων ἀγών borba za obstanek, boj na življenje in smrt, ἐς τὸ ἔσχατον v najvišji meri; ἐς τὸ ἔσχατον ἀφῖγμαι sem v skrajni sili ἐπ' ἔσχατα, ἐπ' ἔσχατον βαίνω grem do skrajne meje, τινός česa, ἐπὶ τὸ ἔσχατον τοῦ ἀγῶνος ἔρχομαι storim vse, kar je mogoče, napnem vse žile. – adv. ἐσχάτως do skrajnosti, silno, zelo NT, ἐσχάτως ἔχω umiram, sem v zadnjih dihljajih NT.
  • εὐωχέω [Et. iz εὐ + ὀχ, gl. ἔχω. – Obl. augm. ηὐ in εὐ; fut. εὐωχήσομαι, aor. pass. εὐωχήθην]. 1. act. dobro pogostim, napravljam gostijo, razveseljujem, τινά τι, τινά τινος s čim. 2. med. gostim se, nasitim se, imam obilo krme, privoščim si, naslajam se, εὐωχοῦ τὰ κρέα naj ti gre meso v slast.
  • ἐφ-ίημι, ion. ἐπ-ίημι [fut. ἐφήσω, aor. ἐφῆκα, ep. ἐφέηκα, cj. ἐφῶ, ep. ἐφήω, ἐφείω] I. act. 1. trans. a) pošiljam, gonim, podim h komu ali nasproti komu τινά τινι, ἐπί τι, ὄνους ταῖς ἵπποις spuščam k; b) ščuvam koga na koga τινὰ ἐπί τινα, zapeljem, zvodim, pripravim do česa inf.; c) mečem na koga, izpuščam, streljam, ἔγχος, βέλεά τινι, ἐπί τινι; zgrabim, popadem, pestim χεῖράς τινι; ὕδωρ ἐπί τι napeljem kam; d) pre-, dopuščam τινί, inf., ἡνίας λόγοις popuščam, izročam διαφθοράν τινι, dovoljujem; e) naročam, nalagam, velevam komu τινί; f) prisodim, naklonim, pošljem komu (nad koga) kaj πότμον. 2. intr. prepuščam se, vdajam se τινί. II. med. 1. a) zahtevam, želim kaj, hrepenim po čem, stremim za čim, potegujem se za kaj τινός; χαίρειν τἄλλ' ἐγώ σ' ἐφίεμαι po tvoji volji se naj zgodi vse drugo; b) merim na kaj τῶν ὄψεων. 2. naročam, velevam, zapovedujem τινί τι; εἰς τὴν Λακεδαίμονα je poslal v L. povelje. 3. dovoljujem, dopuščam τινί z inf.