Franja

κυρία, ἡ moč, oblast.

κῡ́ριος 3 in 2 (κῦρος) 1. adi. a) o stvareh: ki ima popolno ali dejansko veljavo, pravomočen, veljaven δίκαι, določen, dogovorjen, napovedan ἡμέρα, pristojen, spodoben τάφος; b) o osebah: ki ima pravico, popolno oblast ali moč nad čim, močen, mogočen, vpliven, gospodujoč, upravičen, κύριός εἰμί τινος imam pravico (moč, oblast), morem, imam v oblasti, οὐκ ἔσεσθε κύριοι καταλῦσαι ne bodete mogli, κύριός εἰμι τῆς καταλύσεως odločitev o miru je v mojih rokah, κύριόν σε ἵστημι τῶν τέκνων vrnem ti otroke, κύριος καθίσταμαι imam oblast, vladam, smem. 2. subst. ὁ κύριος gospod(ar), vladar, Gospod ali Kristus, mož, soprog; ἡ κυρία razpolaganje τινός, gospodarica, gospa, redna narodna skupščina; τὸ κύριον zakonita oblast, odredba; pl. zakoni τῆς γῆς, vlada; τὰ κυριώτατα najglavnejše, glavni stan (kjer stanuje poveljnik). 3. adv. κυρίως veljavno, natančno, po pravici.

κῦρος, ους, τό (κυέω) 1. oblast, moč, vpliv. 2. odločitev, odločba, ugled, κῦρος ἔχω τινός imam odločitev, odločilen vpliv. 3. povod, vzrok ἡμέρα πολλῶν καλῶν; potrditev, ἔχει τάδε κῦρος vse to je potrjeno.

λαμβάνω [Et. kor. slabh, gl. λάφυρον. – Obl. fut. λήψομαι, aor. ἔλαβον, imper. λαβέ, pf. εἴληφα, med. pass. εἴλημμαι, aor. pass. ἐλήφθην, fut. pass. ληφθήσομαι, adi. verb. ληπτός, ληπτέος; med. aor. ἐλαβόμην, ep. aor. ἔλλαβον in λάβον, iter. λάβεσκον, cj. 3 sg. λάβῃσι, med. ἐλλαβόμην, inf. λελαβέσθαι, ion. fut. λάμψομαι, pf. act. λελάβηκα, med. in pass. λέλαμμαι, aor. pass. ἐλάμφθην, adi. verb. λαμπτέος; poet. fut. λαψοῦμαι, NT fut. λήμψομαι]. A act. I. trans. primem, vzamem 1. a) primem, popadem, zgrabim τί, τινά, τί τινι kaj s čim, ἔν τινι, εἰς χεῖρας vzamem v roke, τινὰ τῆς ζώνης koga za pas, χεῦμα zajamem, γούνων oklenem se, πέτρης držim se skale, πλαγίους τοὺς πολεμίους primem (napadem) od strani; θυμόν ali μένος ohrabrim se, osrčim se, πεῖράν τινος poskusim, napravim poskus; b) vzamem, ujamem, spravim v svojo oblast, uplenim, ugrabim τί, τινά; ἐν ταῖς χερσί dobim v roke, στράτευμα potegnem na svojo stran, πόλεις osvojim si; pren. ἀραῖόν τινα (za)vežem koga z zakletvijo, πίστι καὶ ὁρκίοισί τινα zavežem koga s sveto prisego; c) dosežem, dobim, pridobim si κλέος, τὶ παρά, πρός, ἀπό τινος, τινὰ γυναῖκα dobim za ženo, oženim se (pa tudi brez γυναῖκα); μισθὸν ἔκ τινος dobivam plačo; σθένος dobim moč, postanem močen, καρπόν žanjem, ἀρχήν začenjam NT, ὑπόμνησιν spominjam se NT, λήθην pozabim NT, χαράν, τέρψιν uživam, συμβούλιον posvetujem se NT, συμμέτρησιν κλιμάκων posnamem, določim, πιστά, δίκην, δεξιάν (gl. te besede); ὕψος postanem visok, ἐπίδοσιν napredujem, ἐλπίδα začnem upati, upam, θέαν vidim, pogledam, τὴν Ἴδην ἐς ἀριστερὴν χέρα dobim na levo stran, pustim na svoji levi strani; d) nakopljem si, trpim κακά, ζημίαν, συμφοράν, ὀνείδη, τὴν ἀξίαν (sc. δίκην) dobim (trpim) zasluženo kazen, αἰτίαν obdolžijo me, δίκας λαμβάνω καὶ δίδωμι gl. δίκη. 2. sprejmem, (pre)vzamem (kar mi kdo da), dobim ἄποινα, δῶρα, χάριν, μισθούς; pos.: a) vzamem s seboj κήρυκας, ἐσθῆτα oblečem si; odvzamem κτήματα; b) sprejmem pri sebi Od. 7, 255, τὸν ἱκέτην sprejmem gostoljubno, τινὰ ἐχέγγυον sprejmem v varstvo; c) λόγον zahtevam račun; d) prevzamem (delo) ἔργον, trudim se πόνον, ἔργον ἰατρικόν dobim službo zdravnika; e) pt. λαβών z acc. se prevaja pogosto s s, z: στρατὸν λαβὼν ἐπακτὸν ἔρχεται. 3. duševno: z umom dosežem, (raz)umem, uvidim, spoznam νόῳ, ἐν νῷ, φρενί, ἐν τῇ ψυχῇ; πρόσωπον gledam na NT, ἐν ταῖς γνώμαις βεβαίως sem trdno prepričan, πῇ τι razumem kaj na kak način, pojasnjujem, smatram za kaj τί, χαλεπῶς περί τινος zamerim komu, hudujem se nad kom. 4. a) o telesnem in dušnem stanju: napade, prevzame, obide, izpreleti me kaj χόλος, φόβος, πένθος, ἄλγος λαμβάνει τινά; navdušim θεὸς ἡμᾶς; b) najdem ἀνεῳγμένην τὴν θύραν, iznenadim, zasačim τινὰ μόνον, ἀπαρασκευότατον βασιλέα, τινὰ ἀδικοῦντα, κλέπτοντα; pass. δρῶσ' ἐλήφθης. II. intr. καιρὸς λαμβάνει prilika se ponudi, ugoden čas je. B med. 1. jemljem zase, držim se česa, polastim se, osvojim si τινός. 2. dosežem, doidem τῶν ὀρῶν; primem, zgrabim, χειρός za desnico, χαλεπῶς τινος hudo ravnam s kom.

λύω [Et. lat. luo, ere, solvo (iz se-luo), stvn. far-liosan = nem. ver-lieren (r iz s), Verlust, -los, lösen. – Obl. pr. in impf. at. ῡ, ep. ῠ, v ostalih časih ῡ pred σ, sicer ῠ; fut. λύσω itd.; ep. impf. λύον, aor. λῦσα, pf. pass. opt. 3 sg. λελῦτο, pl. λελῦντο; aor. med. 3 sg. λύτο, λῦτο, pl. λύντο, aor. pass. 3 pl. λύθεν]. I. act. in pass. 1. a) odvežem ὄνον, ἱμάντα, θώρηκα, ζώνην, πρυμνήσια, ἱστία, razvozlam, zrahljam, izprežem ἵππους ἐξ ὀχέων, ὑφ' ἅρμασιν, ὑπὸ ζυγοῦ; pass. odvežem se, odtrgam se, λελυμένος odvezan, neuklenjen, prost; b) slečem στολάς, odpnem πέπλον; c) izpustim, oprostim, odkupim, χρημάτων za denar, zamenjam (ujetnike), ἀνὴρ ἀντ' ἀνδρὸς λυθείς mož zamenjan za moža; d) odprem κλῇθρα, στόμα (odkrito) govorim; ἀσκόν razvežem; e) popustim ἡνίαν; f) odrešim, osvobodim, oprostim, rešim ἀπὸ τοῦ δεσμοῦ, ποδῶν ἀκμάς, ὄκνου strahu, ἔκ τινος, τινά τινος. 2. a) razvežem, razdružim, od-, razpustim ἀγορήν, ἀγῶνα, τάξιν, στρατιάν, γέφυραν poderem; b) zlomim, oslabim μένος, γυῖα, γούνατα; γυῖα λύθεν udje so omlahnili, σὴ βίη λέλυται tvoja moč je zlomljena; c) razrušim, uničim, poderem ναόν, μεσοτείχιον, πόλιν, κάρηνα, πάλαισμα; prelomim, kršim ὅρκον, νόμον, σπονδάς, popačim ἐντολήν NT, uničim, ovržem γραφήν NT, razdenem ἔργα NT; pass. strohnim, razpadem στοιχεῖα, πάντα NT, σπάρτα; d) odstranim, odpravim, razveljavim νόμους, ἄχος ἀπ' ὀμμάτων odvzamem, poravnam νείκεα, spravim, popravim ὅσ' ἐξήμαρτον, φόνον φόνῳ, ἁμαρτίας; e) olajšam, odvzemam, pomirim, potolažim μελεδήματα θυμοῦ, μοχθήματα, odstranim τὸ βάρος τῆς πημονῆς, ἀπορίαν rešim težavno vprašanje, τὸ τέλος τοῦ βίου dovršim tek življenja. 3. a) koristim, τέλη λύει = λυσιτελεῖ, tudi sam λύει koristno je Ksen. An. 3, 4, 26; b) izvršujem svojo dolžnost, plačujem dolg, izpolnim τὰ τοῦ θεοῦ μαντεῖα. II. med. 1. odvežem kaj sebi, izprežem svoje konje ὑπ' ὄχεσφι, ἱμάντα odvežem svoj pas; τεύχεα snamem (zase) opravo (z ram ubitega sovražnika). 2. odrešim, odkupim si, θυγατέρα svojo hčer, osvobodim si kaj (zase, svoje).

μακρός 3 [Et. lat. macer, nem. mager (= prv. pom. dolg v primeri s širokostjo = tenek, suh)] [comp. μακρότερος, μάσσων, sup. μακρότατος, μήκιστος, adv. μήκιστα] 1. o prostoru: a) dolg, velik, visok, globok, silen, vitek; πλοῖον, ναῦς bojna ladja; dalek, oddaljen; μακροτέραν (ὁδόν) po daljši poti, ἐπὶ τὰ μακρότερα na dolgost, podolgoma, τὰ μακρότατα najbolj oddaljeni kraji; b) širok, prostran. 2. o času: dolg, dolgotrajen, obširen, μακρόν ἐστιν bilo bi preobširno (predolgotrajno), ἐέλδωρ želja, ki smo jo dolgo gojili. 3. adverb.: a) μακρόν, μακρά (βιβάς) z velikimi koraki, βοῶ glasno kričim, μακρὰ προσεύχομαι dolgo molim NT; b) διὰ μακροῦ daleč, od daleč; dolgo potem, οὐ διὰ μακροῦ ne dolgo (kmalu) potem, διὰ μακρῶν obširno; c) ἐπὶ μακρὸν πορεύομαι v dolgi vrsti, ὅσον (ἐπὶ) μακρότατον kar najdalje, ἐπὶ μακρότερον še več (bolj), ἐς τὰ μακρότατα kakor daleč je mogoče, προθυμέομαι trudim se na vso moč; d) μακρῷ pri komp. in sup. mnogo, daleko, kar; e) μακρῶς daleč, oddaljeno, obširno; μήκιστα naposled.

μέγεθος, ους, τό, ion. μέγαθος (μέγας) 1. veličina, (telesna) velikost; višina, širina, dolžina; λαμβάνω dorastem. 2. pren. moč, sila, mogočnost, važnost, velikodušnost.

μεθ-ίημι [fut. μεθήσω, aor. μεθῆκα, cj. μεθῶ itd.; ep. pr. ind. 2 in 3 sg. μεθιεῖς, -εῖ, cj. μεθιῇσι, inf. μεθιέμεν(αι); impf. μεθίεις, μεθίει, 3 pl. μέθιεν ali μεθίεν; aor. μεθέηκα, cj. μεθείω, inf. μεθέμεν; ion. μετίημι, impf. 3 sg. μετίει, fut μετήσομαι s pas. pom.; pf. pass. μεμετιμένος] I. act. in pass. 1. trans. a) popuščam, izpuščam, opraščam (kar je napeto, zvezano, privezano, kar držim ali imam v rokah) τινά, τὴν παῖδα χεροῖν izpustim iz rok, δεξιάν izpustim roko, μέθες με χεῖρα izpusti mojo roko; pustim, da pade (teče), κρήδεμνον ἐς τὸν ποταμόν vržem v morje, πολλὰ τῶν δακρύων prelivam solze; κῆρ ἄχεος oprostim srce žalosti, olajšam srcu žalost, ψυχήν izdihnem dušo, umrem, Περσίδα γλῶσσαν govorim perzijski, λόγον izustim besedo, govorim; βλαστόν poganjam, klijem:; b) (od)pošiljam, mečem, spravljam kam, γυναῖκα pošiljam od sebe, odslavljam, μέθες τόδ' ἄγγος postavi na stran, ἐχθρὰ τοῖς ἐχθροῖσι pošljem sovražnikom; βέλος, παλτά, ἰόν izstrelim, streljam; toda αἰχμάς τινι odložim (v znak pokorščine) sulice; c) opuščam, χόλον τινί, τινός jezo proti komu, μέγαν χόλον καρδίας izpustim iz srca = neham se srditi v srcu, γνώμην opustim misel, στόλον opustim pohod, ἀρχήν odložim, odpovem se; φροντίδας opustim, izženem skrbi, τὸ κόσμιον ne gledam na dostojnost, τὰ παρεόντα ἀγαθά zanemarjam, zametavam; z inf. τὰ δέοντα πράττειν opuščam potrebna opravila; d) odpuščam ἁμαρτάδας, φόρον; e) zapuščam εἴ με μεθείη ῥῖγος, puščam na cedilu τινά, μή σεμεθείω; f) prepuščam, izročam τινὶ νίκην, στέμματ' ἀνέμοις, ὅπλα τινί, Sof. Fil. 973 dam nazaj; θοὸν εἰρεσίας ζυγὸν ναΐ hitro veslam z ladjo; g) dovoljujem, dopuščam μεθεῖσά μοι λέγειν, μέθες τὴν παῖδ' νυμφεύειν pusti, da se omoži; μέθες ἐμὲ ἐπὶ τὴν θήρην dovoli mi, da grem na lov, μὴ μεθίει τοὺς ἄνδρας ne dovoli jim oditi, μέθες ἐμὲ ἰέναι pusti me, da grem. 2. intr. popuščam, odneham, odlašam, obotavljam se, odstopam od πολέμου, κλαύσας neham jokati, tudi z inf. in pt.; τινός pustim na cedilu; χόλοιο neham se srditi nad kom, μεθῆκε βίῃ zapustila ga je, opešala mu je moč. II. med. 1. puščam od sebe, osvobodim se, rešim se česa. 2. = act. μέθεσθε δ' ἤδη odnehajta že (enkrat), pustita me vendar.

μειόω (μείων) 1. act. tanjšam (s)krčim, slabim, ponižujem. 2. pass. manjšam se, pojemam, slabim, τὴν διάνοιαν moč duha, razum se manjša. 3. med. z aor. pass. τινός zaostajam za kom v čem τί, sem slabejši od koga.

μένος, ους, τό [Et. strperz. maniš: Ha-xāmaniš = Ἀχαιμένης, kor. men, gl. μαίνομαι] ep. poet. 1. a) želja, volja, hrepenenje, prizadevanje, teženje, nagon, naklep, nakana; b) strast, jeza, srd; pogum, junaštvo. 2. a) (življenjska) moč, krepkost, sila, oblast; b) trpež, obstanek; c) pogosto opisuje osebo: μένος Ἀλκίνοοιο silni Alkinoj.

μοιρίδιος 3 (μοῖρα) poet. od usode določen τίσις, usojen, δύνασις moč usode.

μῡελός, ὁ mozeg, jedro, moč, možgani; μυελὸς ἀνδρῶν močna, redilna hrana.

ναυτικός 3 (ναύτης) 1. ladijski, pomorski, δύναμις vojna moč na morju, mornarica. 2. v mornarstvu izveden. 3. subst. a) ὁ ναυτικός brodar, mornar; b) ἡ ναυτική (sc. τέχνη) brodarstvo, mornarica, služba v mornarici; c) τὸ ναυτικόν brodarstvo, mornarstvo, brodovje, mornarica; d) τὰ ναυτικά mornarska služba, služba na ladjah.

νευρά, ἡ, ion. -ρή in νεῦρον, τό [Et. iz snēurom, slov, snujem, snovati, nem. Schnur (stvn. snuor). – ep. gen. dat. νευρῆφι] 1. kita, suha žila, napetost, moč. 2. vrv, motvoz, vrvica (s katero je bila ost pritrjena na koncu puščice). 3. tetiva.

ὀρθόω (ὀρθός) I. act. 1. a) postavim pokoncu, vzravnam, (kvišku) dvignem κάρα; b) postavim, (z)gradim, sezidam ἔρυμα. 2. pren. naravnam, popravim, izboljšam, srečno vodim (izvršujem), pospešujem, dvignem, osrečujem koga, priskrbujem komu kaj (čast, moč). II. pass. 1. postavim se pokoncu, zravnam se σῶμα, stojim ravno, vzdignem se, ὀρθωθείς pokoncu postavljen, naslonjen na, τὸ γνώμην ὀρθοῦσθαι priti do zavesti, zavedeti se. 2. imam uspeh, uspevam, napredujem, posreči se mi kaj ἡ διάβασις; zadenem, dobro sem urejen (vladan), οἱ ὀρθούμενοι ki se dajo voditi, τὸ ὀρθούμενον (srečen) uspeh, πόλις ὀρθουμένη mesto v blagostanju, ἢν τόδ' ὀρθωθῇ βέλος ako ta puščica zadene. 3. pren. sem resničen, οὕτω ὀρθοῖτ' ἂν ὁ λόγος to bi bila pač resnična beseda.

ὁρμή, ἡ [Et. iz kor. ser, teči] 1. a) napad, naskok, naval, pritisk, udarec, sila, moč, ἐς ὁρμὴν ἔγκεος ἐλθεῖν približati se za lučaj kopja; b) odhod, pohod, podjetje, začetek, vojna. 2. nagon, trud, prizadeva, naklep, namera, želja, hrepenenje, strast, marljivost, καθ' ὁρμήν vneto, marljivo, μιᾷ ὁρμῇ in ἀπὸ μιᾶς ὁρμῆς v enem navalu, istočasno, obenem, enodušno, z isto gorečnostjo.

παλάμη [Et. lat. palma, stvn. folma, roka; kor. pelā, razprostreti se] 1. dlan, roka, pest. 2. pren. a) moč, sila, παλάμαις θεῶν z božjo pomočjo; b) umetni hvat, podjetje, pripomoček, sredstvo, delo (rok).

παρ-ακμάζω odcvetem, uvenem, izgubim moč, oslabim (-eti), staram se; οἱ παρηκμακότες že stari, dosluženi.

παρ-εισφέρω zraven prinašam, πᾶσαν σπουδήν uporabljam vso pridnost, prizadevam si na vso moč NT.

παρουσία, ἡ (πάρ-ειμι) 1. navzočnost, prisotnost, sedanjost, παρουσίαν ἔχω = πάρειμι prihajam, πόλις μείζων τῆς ἡμετέρας παρουσίας mesto, ki je večje nego naša (tukaj) navzoča moč. 2. ugodna prilika, ugodne razmere, pomoč. 3. prihod (povratek) Kristusov na sodnji dan NT; gl. κοινόπους.