Franja

gláva cabeza f ; (pisma) encabezamiento m ; (kovanca) cara f ; anverso m

od glave do nog de pies a cabeza
bistra glava mente f lúcida; testa f
kronane glave testas f pl coronadas
s povešeno glavo cabizbajo
glava me boli me duele la cabeza; tengo dolor de cabeza
biti bistre glave tener (una buena) cabeza
to mi gre po glavi esto me tiene muy preocupado
to mi ne gre v glavo no me entra (en la cabeza)
to mi ne gre iz glave no se me quita de la cabeza
iti, stopiti v glavo subirse a la cabeza
stopiti komu v glavo (vino, uspeh) subírsele a alg a la cabeza
izgubiti glavo perder la cabeza
z glavo jamčiti responder con el cuello
izbiti si iz glave kaj quitarse a/c de la cabeza
(o)prati komu glavo (fig) dar a alg un fregado
pastí na glavo caer de cabeza
si na glavo padel? ¿estás tocado de la cabeza?
nisem na glavo padel (fam) no tengo pelo de tonto
kaj mu je padlo v glavo? ¿qué se le ha metido en la cabeza?
pognati si kroglo v glavo pegarse un tiro en la cabeza
postaviti vse na glavo revolverlo todo, fam ponerlo todo patas arriba
prijeti se za glavo (fig) llevarse las manos a la cabeza
razbijati (béliti si) glavo romperse (ali quebrarse) la cabeza
razpisati nagrado na glavo kake osebe poner precio a la cabeza de alg
riniti z glavo skozi zid dar con la cabeza contra la pared
stavim glavo, da ... apuesto la cabeza a que...
šiniti v glavo cruzar por la mente
vbiti si kaj v glavo meterse a/c en la cabeza
ne vem, kje se me glava drži no sé dónde tengo la cabeza (ali dónde volver la cabeza)
vse se mi vrtí v glavi todo me da vueltas en la cabeza
zrasti komu čez glavo desbordar (ali superar) a alg
stvar mu je zrasla čez glavo la empresa es superior a sus fuerzas
kdor nima v glavi, mora imeti v petáh (nogah) cuando no se tiene cabeza, hay que tener pies
kolikor glav, toliko mnenj tantas cabezas, tantos pareceres

glōrior -ārī -ātus sum (glōria) bahati se, ponašati se, hvaliti se, košatiti se, šopiriti se, (široko)ustiti se; abs.: tu ipse mihi gloriari videbare CI., ut tute gloriari solebas CI., defendendi haec causa, non gloriandi eloquor CI., haud negatura, immo etiam gloriatura SUET. Določila: kako? z adv., z abl. modi ali adv. abl.: gl. insolenter CI., C., nimis C., aperte Q., iure CI., quomodo ipse gloriari solet CI., falso gl. AP.; pri (pred) kom?: licet enim mihi apud te gloriari CI., dicitur ... glorians apud suos Pompeius dixisse C.; med kom?: inter suos gl. C., IUST.; proti komu?: ut tu ad amicos tuos gloriaris CI., sed ne adversus te quidem gloriabor L.; ob (pri) čem?: in victoria vel ignavis gloriari licet S., in nostro conspectu gloriari AUCT. B. ALX. pred našimi očmi, vpričo nas. Na vprašanje s čim (s kom)? z abl.: gl. laudatione, legibus, eodem materno genere, nominibus veterum CI., suā victoriā C., vitiis solis T., iisdem amicis PLIN. IUN., Aegyptus alendis augendisque seminibus ita gloriata est, ut ... PLIN. IUN. se je z rastjo in rodovitnostjo svojih setev tako ponašal; z dvojnim abl.: socero quoque glorior illo O. ponašam se z njim tudi kot s svojim tastom, s ponosom ga imenujem tudi svojega tasta; s praep. in abl.: de M. Catone gl. CI., de tuis divitiis intolerantissime gloriaris CI., in virtute recte gloriamur CI. v kreposti iščemo ... slave, krepost si ... štejemo v čast, cupiditas gloriandi de me L.; z gen.: adoriae plenae gloriarer AP.; z acc., toda klas. le z acc. pron. n.: vellem equidem idem posse (po drugih possem) gloriari, quod Cyrus CI. prav s tem, ut de me ipso aliquid more senum glorier CI., in eum haec (s tem) gloriantem impetum facit L.; redko in poklas. tudi s kakim drugim obj.: gl. rem ineptam VOP.; z dvojnim acc.: victorem Pacorum Romanorum gl. IUST. zelo se ponašati s Pakorom kot premagalcem Rimljanov, povelič(ev)ati Pakora kot premagalca Rimlj.; z ACI: TER., CELS., Q., IUST., se similem esse Catilinae gloriatur CI., cum Asselus omnes provincias se peragrasse gloriaretur CI., in eo multum ... gloriari solent, se ... nihil ... didicisse umquam CI. imajo v navadi zelo si šteti v čast, da ..., seque alterum fore Sullam ... gloriatur C., quod ... adversarii gloriarentur L., Lentulum et C. Marcellum consules creatos HIRT., non ego secundis rebus nostris gloriabor duos consules ... ab nobis sub iugum missos L., gloriantis quamlibet mulierculam vincere mollitiā H. ki se sme ponašati; z odvisnim vprašalnim stavkom: gloriatus est expergefactā e somno Caesoniā, quantum egisset, dum ea meridiaret SUET. – V pass. pomenu glōriandus 3 slave (pohvale) vreden: beata vita glorianda et praedicanda CI., nec in misera vita quidquam est praedicabile aut gloriandum CI., tamquam ... inhonesta glorianda (sint) AUG.

Opomba: V pozni lat. tudi segloriari = gloriari: IUL. VAL.

glúh deaf; figurativno having no ear for, dead to, having turned a deaf ear to

glúh kot kamen stone-deaf, (as) deaf as a post
glúh od rojstva deaf from birth, congenitally deaf; deaf; hard (ali dull) of hearing
glúh na eno uho deaf in one ear
glúh na levo uho deaf in the left ear
glúh na obe ušesi deaf in both ears
v glúhi noči in the (ali at) dead of night
glúh za vse prošnje deaf to all entreaties (ali to all pleas)
ali si glúh? are you deaf?, can't you hear?, have you gone deaf?
bila je glúha za moje besede she turned a deaf ear to all my words
on je glúh za mene he has turned a deaf ear to me
to ni padlo na glúha ušesa it didn't fall on deaf ears
pridigati glúhim ušesom to preach to deaf ears
on bo glúh za vaše opomine he will turn a deaf ear to your admonitions
najbolj glúhi so tisti, ki nočejo slišati (there are) none so deaf as those that will not hear

gnáti to drive; to move; to run; to work; (pogon) to impel, to propel; (stroje) to set going, to keep going (ali in motion)

gnáti si k srcu to take to heart
gnáti živino na pašo to take cattle to pasture, to put cattle on grass, to graze cattle
žene me k njej (figurativno) I am longing to see her
gnáti se (hiteti) to hurry, to make haste, to hasten
predaleč kaj gnáti to push something too far
gnáti se za bogastvom to scramble for wealth

gneča samostalnik
1. (o ljudeh) ▸ tömeg, csődület
2. (o stvareh) ▸ zsúfoltság
Srce bi me bolelo, če bi morala še ohranjena oblačila metati proč, ker delajo gnečo v omari. ▸ Fájna a szívem, ha helyhiány miatt ki kellene dobnom a megőrzött ruhadarabokat is.
Gnečo v elektronskih predalih zmanjšujejo filtri proti spamu, ki preprečujejo vstop nezaželene elektronske pošte. ▸ Az elektronikus postaládák terhelését a levélszemétszűrők csökkentik, amelyek megakadályozzák a nem kívánt levelek beérkezését.

gnjáviti (figurativno, moriti) to bore, to weary, to pick on, to bother, to pester, to vex, to annoy, to importune

gnjavi me s svojimi vprašanji he annoys me with his questions

gnús nausea, disgust, loathing; aversion; repugnance (do, za to, against); abomination; abhorrence

ki izzove gnús revolting
gnús do življenja disgust with life, weltschmerz
čutiti, imeti gnús do česa to hold something in abhorrence
navdajati koga z gnúsom to nauseate someone
to me navdaja z gnúsom that makes me feel sick

gnúsiti se dégoûter, répugner, inspirer du dégoût (ali de la répugnance) à quelqu'un, écœurer

gnusi se mi cela me dégoûte (ali me répugne, m'écœure); j'éprouve (ali j'ai) du dégoût pour quelque chose

gnúsiti se

gnusi se mi it nauseates me, I am disgusted with, I am sickened by, I am sick and tired of, it turns my stomach, my stomach turns at, I abhor
to se mi gnusi I loathe it, it makes me sick, it disgusts me, my stomach turns at it

gnúsiti se dar asco a; repugnar

to se mi gnusi me da asco; me repugna; siento náuseas

góditi to suit (komu someone)

vino mi ne godi wine does not suit me
napravi, kot ti godi! suit yourself!
našel sem, kar mi godi I have found something that suits me
góditi samovšečnosti kake osebe to tickle someone's vanity

go down neprehodni glagol
zaiti, zahajati (sonce); utoniti; odnehati; propasti, propadati; (s)plahneti
pogovorno končati, zapustiti univerzo; ostati v spominu (before)
poklekniti

it doesn't go down with me tega ne verjamem; ne ugaja mi

golìcati -ām
1. žgečkati, ščegetati: to me golica; prestani, nemoj me golicati
2. dražiti: to golica njegov ponos
3. sve me golica da joj večeras kucnem na prozor ima me, da bi ji zvečer potrkal na okno; to golica njegovu taštinu to je nekaj za njegovo nečimrnost

go out neprehodni glagol
iti v družbo; poiti (ogenj); iti v pokoj; umreti; ne biti več v modi; postati znan; zrušiti se

go out of one's mind razburiti se
go out of one's way na moč si prizadevati
my heart goes out to him srce me k njemu vleče
go out on strike stavkati
go out to service iti v službo
go out of business opustiti trgovino
go out of fashion priti iz mode
go out of print biti razprodan (knjiga)

gorečíca (-e) f nareč. (zgaga) med. pirosi; pog. bruciore di stomaco:
gorečica me dere, peče ho bruciore di stomaco

goréti to burn; to blaze; to be on fire, to be consumed by fire

gorí! fire!
kje gorí? where is the fire?
to ne gorí that does not burn
vžigalica ne gorí the match does not strike
goréti od radovednosti to be consumed by curiosity
goréti od želje to burn with desire, to be eager (ali fervent ali zealous ali keen on)
hiša gorí the house is on fire
v mestu gorí there is a fire in town
začeti goréti to catch fire
tu mi gorí pod nogami (figurativno) this place is too hot for me
gorelo mu je pod nogami (figurativno) he wanted to be off

gorge [gɔrž] féminin grlo, goltanec, žrelo; ozek vhod; soteska; (ženske) prsi

gorge chaude meso živih ali pravkar ubitih živali za hrano pticam roparicam
j'ai mal à la gorge grlo me boli
avoir une gorge opulente, plantureuse imeti bujne prsi
j'ai le couteau à la gorge (figuré) nož mi je nastavljen na vrat
j'ai la gorge sèche imam suho grlo
avoir la gorge prise biti hripav
s'arrêter dans la gorge (beseda) obtičati v ustih (od začudenja)
arroser la gorge grlo zaliti, zvrniti ga kozarček, piti
couper la gorge à quelqu'un komu vrat prerezati, zaviti
s'entrecouper la gorge pobijati se med seboj
crier à pleine gorge, à gorge déployée vpiti na vse grlo, na ves glas, dreti se
faire des gorges chaudes glasno se smejati, norčevati se (de iz)
mettre le couteau, le poignard, le pistolet sur la gorge de quelqu'un komu nož, bo-dalo, pištolo na vrat nastaviti
prendre, saisir, tenir quelqu'un à, par la gorge za vrat zgrabiti, daviti koga, figuré uporabiti silo proti komu, prisiliti koga
la fumée me prend à la gorge dim me duši
rendre gorge bljuvati, bruhati, povračati; vrniti, kar je bilo nedovoljeno pridobljeno
faire rentrer à quelqu'un les paroles dans la gorge prisiliti koga, da prekliče svoje besede
cela m'est resté dans la gorge tega ne morem pozabiti, dopustiti
sauter à la gorge de quelqu'un komu za vrat skočiti
serrer la gorge (figuré) vrat zadrgniti
tendre la gorge vrat iztegniti, figuré ne nuditi odpora

Gorgona samostalnik
(bitje iz grške mitologije) ▸ gorgó [görög mitológiai alak]
Vrnil sem se in rekel, da sem videl Gorgono, vendar me ni spremenila v kamen. ▸ Viszatértem, és elmondtam, hogy láttam a gorgót, de nem változtatott kővé.

gorjé woe; misfortune

gorjé! alas!, oh dear!, oh my!, oh my goodness!, dear me!, woe!
gorjé meni! woe is me!
gorjé ti, če... pogovorno you'll be sorry if..., arhaično woe betide you if...
gorjé mu! pogovorno he'll be sorry!, woe (he) to him!
gorjé premaganim! woe to the vanquished!, latinsko vae victis!

gorjé (-á)

A) n dolore, pena, sofferenza, tribolazione, tormento:
prizadejati komu veliko gorje arrecare a uno grandi sofferenze

B) gorjé inter.

1. (izraža grožnjo, svarilo) guai:
gorje, če ne boš molčal guai a te se parli
gorje premaganim guai ai vinti!, vae victis!

2. guai, povero; ahi:
gorje meni ahimé, povero me
gorje jim, če ne pride pomoč guai a loro, se non arrivano gli aiuti