Franja

čètiri četiríjū čètirma štev. štiri: između četiri zida živjeti; dići sve četiri uvis vzdigniti vse štiri kvišku; između četiri oka med štirimi očmi; na sve četiri strane na vse štiri strani; u sve četiri z vso močjo, z vso silo; na (u) četiri ruke svirati igrati štiriročno; dvadeset i četiri štiriindvajset; četiri stȍtine, čètiristō štiristo; četiri tisuče, četiri hiljade, četiri miliona, četiri milijuna; četirihìljaditī, četirimilìjūntī, četirimiliònitī, četirimilijùntine; četiri pȍstō štiri odstotke; četiri púta štirikrat

čezatlantski pridevnik
1. (o sodelovanju z Ameriko) ▸ transzatlanti, tengerentúliVoditelji EU in ZDA so potrdili skupno zavezanost sklenitvi ambicioznega čezatlantskega sporazuma o prosti trgovini. ▸ Az EU és az USA vezetői megerősítették az ambiciózus transzatlanti szabadkereskedelmi megállapodás iránti közös elkötelezettségüket.
2. (o prečkanju Atlantika) ▸ transzatlantiNa čezatlantskih poletih je KLM svoje zmogljivosti že zmanjšal za 28 odstotkov. ▸ A KLM már 28%-kal csökkentette kapacitását a transzatlanti járatokon.Ladje bodo plule na treh plovnih poteh: med Azijo in Evropo ter na čezpacifiških in čezatlantskih povezavah. ▸ A hajók három útvonalon közlekednek majd: Ázsia és Európa között, valamint a Csendes-óceánon és az Atlanti-óceánon átívelő útvonalakon.

čista kvinta stalna zveza
glasba (o razdalji med tonoma) ▸ tiszta kvint

čítati to read

čítati dalje to read on
čítati do konca to read through
zopet čítati to reread
čítati med vrsticami figurativno to read between the lines
čítati glasno to read aloud
čítati tiho, potihem to read to oneself
čítati zase (skrivaj) to read to oneself
čítati pazljivo to peruse
čítati površno, bežno to skim
čítati komu kaj to read something to someone
čítati dolgočasno knjigo to wade through a dull book
čítati komu na obrazu to read someone's face
on mnogo čita he is a great reader, he is a bookworm
on je mnogo čital (je načitan) he is well-read, he is a man of wide reading
to se čita kot roman it reads like a novel
ona ne čita mnogo she is not much of a reader
knjiga se lepo čita the book reads well
ta knjiga se zanimivo čita this book makes good reading ali pogovorno a good read
ona ima rada, da ji kaj čitajo she likes being read to
na očeh se mu čita pohlep his greed can be read in his eyes
hoteti čítati v besedilu nekaj, česar v njem ni to read something into a text
najbolj čitana knjiga the most widely read book

čítati glej tudi brati leer

slabó čitati leer mal
čitati misli leer el pensamiento
čitati iz roke leer en las rayas de la mano
čitati med vrsticami leer entre líneas

člôvek (-éka) m pl. ljudje

1. uomo:
razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

2. (oseba) uomo:
človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
(kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
(oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
delovni človek lavoratore

3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domač človek connazionale
publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
pren. to je naš človek è uno dei nostri
bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
človek starega kova uomo di vecchio stampo
človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
jur. pravice človeka diritti dell'uomo
antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
človeku podobne opice scimmie ominidi
pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
PREGOVORI:
človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
človek se uči na napakah sbagliando s'impara
kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco

črta diskretnosti stalna zveza
(za razdaljo med strankami) ▸ diszkréciós vonal, diszkréciós csík
V bankah, na poštah in v lekarnah je že nekaj let na tleh zarisana črta diskretnosti, ki posamezniku omogoča vsaj malce intimnosti. ▸ A bankokban, a postákon és a gyógyszertárakban már néhány éve diszkréciós csíkot festettek fel a padlóra, amely a legalább némi távolságtartást biztosít.

Dācī -ōrum, m Daki, Dačani preb. Dakije: C., H., T.; sg. Dācus -ī, m Dak, pri pesnikih večinoma kolekt.: V., H., T. — Od tod adj.

1. Dācicus 3 daški: bellum Plin. iun.; subst. Dācicus -i, m (sc. nummus), v času Domicijana, zmagovalca v daški vojni, kovan daški zlatnik: Iuv.

2. Dāciscus 3 daški: Lact.

3. Dācus 3 daški: Stat.

4. Dācius 3 daški; subst. Dācia -ae, f (sc. terra) Dakija, dežela, ki je obsegala današnjo Romunijo med Donavo in Karpati: T., Plin. iun.

damnō -āre -āvī -ātum (damnum) koga oškodovati, poseb. pa

1. jur. kaznovati, (po)grajati koga zaradi kakega prestopka, obsoditi (obsojati), za krivega spoznati: reus damnatus Ci., absens damnatus est N., damnatum poenam sequi oportebat, ut igni cremaretur C., causa damnata Ci. zavržena, eum inauditum damnare T.; damnari inter sicarios Ci. med morilci, t.j. kot morilec, za umor, toda aliquem pro malo ac noxio d. L. kakor kakega hudobneža in hudodelca; d. lege Iuliā T. ali Pompeiā C. po … Vzrok obsodbe se izraža: z gen. (ki je odvisen od subst. damnum): populus eum sacrilegii damnavit N., damnari furti, iniuriarum, proditionis, ambitūs Ci., maiestatis Ci. zaradi razžalitve veličanstva, falsi damnatus T. zaradi ponarejanja; pren. tudi: d. aliquem stultitiae Ci. razglasiti koga za neumnega; z abl.: damnari eo crimine Ci. na to obtožbo, spričo te obtožbe, damnari crimine regni O., eo nomine damnatus est C. zaradi tega; s preap.: damnari de vi, de pecuniis repetundis Ci., ex Sardinia Ci. zaradi izsiljevanja na Sardiniji, propter eam vim iure damnari Ci., ob annonam compressam L., ob saevitiam T.; z inf. pf.: contra edictum fecisse damnabere Ci. češ da si … , pecuniam egessisse damnati sunt L.; z vzročnim stavkom: damnatus est, quod … (z ind. in cj.; gl. quod). Kazen stoji
a) v gen.: damnari octupli Ci. na osmerno globo, quanti damnatus esset L., d. capitis Ci., N. = capitalis poenae L. ali mortis V. na smrt; pesn.: damnatus longi Sisyphus laboris H. na dolgo delo.
b) v abl.: d. capite (= capitis) Ci., feneratores pecuniā L. na globo, decem milibus aeris L., insigni infamiā Cu., exilio T.
c) redko v dat.: bestiis (= ad bestias) esse damnatum Ap.
č) poklas. s praep.: damnari ad mortem ali ad extremum supplicium T., ad bestias Suet., Icti. na boj z zvermi, in metallum Plin. iun. na delo v rudniku; pesn.: Midas partem damnatur in unam (glede na en del) O.

2. (o tožniku) izvesti, povzročiti obsodbo koga: me ad recuperatores modo damnavit Pl., damnari per iudicem L., C. Licinius Stolo a M. Popilio (na posredovanje, po prizadevanju M. Popilija) suā lege damnatus est L., damnari falso testimonio Ph.

3. pren.
a) dolžnost naložiti (nalagati), obvez(ov)ati: heredes Staberi damnati (sc. po volji zapustnika) populo gladiatores dare H.; posebno pogosto v reklu: voti (redko voto) damnatum esse N., L. obvezan biti v izpolnitev zaobljube (namreč po uslišani prošnji), torej = videti svojo željo izpolnjeno, damnarentur ipsi votorum, quae pro iis suscepissent L. dosegli naj bi to, kar … ; pesn.: vota … agricolae facient; damnabis tu quoque votis V. obvezoval jih boš tudi ti v izpolnitev zaobljub = naklonjen boš … njihovim željam.
b) posvetiti (posvečevati), izročiti (izročati): Proserpina caput damnaverat Orco V. = „je bila za Ork obsodila“ (prim.: Antonius Cyrenensibus damnatur T. Kirencem v dobro), quem damnet labor (sc. leto) V. ki ga boj izroči smrti.
c) obsoditi = zavreči (zametavati), ne odobravati, grajati: damnatura sui non est delicta mariti O., quin te tua numina damnent O., facto damnandus in uno O., damnare consilium Cu., fidem medici Cu. ne prizna(va)ti. — Od tod adj. pt. pf. damnātus 3

1. obsojen: quis te damnatior? Ci. odločneje (huje) obsojen.

2. obsodbe vreden: Pr., Petr., Sil.

de od, iz; pri; zaradi, nad; o; v, na; za

nativo de Portugal po rodu iz Portugalske
de ello se desprende iz tega sledi
la ciudad de Berlin mesto Berlin
el mes de mayo mesec maj
máquina de coser šivalni stroj
de este lado s te strani
de madrugada, (muy) de mañana (zelo) zgodaj zjutraj
de día podnevi
de noche ponoči
de verano poleti
de mucho atrás že dolgo
de vez en cuando včasih, tu pa tam
no soy de sus amigos nisem eden njegovih prijateljev
anillo de oro zlat prstan
ocuparse de baviti se z
llorar de gozo jokati od veselja
morir de sed umreti od žeje
padecer de una enfermedad trpeti za boleznijo
desesperar de obupati nad
quejarse de pritoževati se nad
¡guárdate de mí! čuvaj se me!
mudarse de casa preseliti se
cambiar de conducta spremeniti svoje vedenje
es de rigor nujno je; strogo je predpisano
colmar de favores obsuti z naklonjenostjo
vestido de blanco belo oblačen
de viva voz ustno
María Moreno de Perez Marija Perez roj. Moreno
de camino na poti
de memoria na pamet
de paso obenem, hkrati; mimogrede
de sobra odvečen
de repente nenadoma
estar de pie stati (na nogah)
de un salto ganó la calle z enim samim skokom je bil na ulici
servir de criado biti za služabnika
trabajar de albañil delati kot zidar
le hablo de tú tikam ga
¡pobre de su padre! ubogi njegov oče!
¡pobre de mí! ubogi jaz!
¡ay de ti! gorje ti!
de ti a mí med nama
de no haberlo dicho tú če tega ne bi bil rekel ti
de no ser así drugače, sicer
acaba de publicarse pravkar izšlo
has de comprender que moraš razumeti, da
debo de decir moram reči
¿es de creer? je to verjetno?
a fin de z namenom, da bi
de herrero a herrero no pasan chispas vrana vrani oči ne izkljuje

dē (star orodnik nekega zaimenskega debla do)

I. adv. v sestavah,

1. od zgoraj navzdol, dol, na tla: decidere, deicere, delabi, demittere.

2. od-: decedere, decīdere, declinare, dehinc.

3. do konca, docela, popolnoma, do-: debellare, devincere, defungi.

4. s pojmom pomanjkanja: deesse, deficere, deformis, degener.

II. praep. z abl.

1. krajevno
a) od zgoraj navzdol, z (s), raz: deicere se de muro C., labi de caelo V., de tribunali pronuntiare Ci., po tem nalično: de plano dicere Ci. z ravnega (ne z višine), spodaj govoriti, de templo elatus N. po svetiščnih stopnicah; pren.: de scripto dicere, de epistula recitare Ci. brati iz česa, prebrati kaj od vrha.
b) s kakega mesta proč, z (s), iz, od: de finibus exire C. iz dežele oditi, deželo zapustiti, mercari de aliquo Ci. kupiti od koga, de nave (z ladje) malum erigere V., nihil agere de insidiis Ci. iz zasede, de tergo Pl. izza hrbta, de aliquo audire Ci. od koga (= iz ust koga) slišati, alia de parte transmittunt campos servi V. z druge strani = na drugi strani, de visceribus satisfacere Ci. ali nisi de tergo (z bičanjem) satisfiat L. s česa = s čim; posebno pri glagolih jemanja: anulum detrahere de digito Ci., partem solido demere de die H., proles suscepta de te V.; brez glag., nekako kot gen.: haec de Danais arma V. Danajcem vzeto orožje, spolia de rege V.
c) pren. α) (o izvoru, rodu, stanu, bivališču idr.) z (s), iz, od: homo de plebe Ci., L., malus poëta de populo Ci., Argolicā de gente V., caupo de via Latina Ci., Lybica de rupe leones O. β) partitivno: izmed, od: quemvis de iis Ci., de tribus et decem fundis tres nobilissimos possidere Ci., nemo de nobis unus excellat Ci., minimus de stirpe virili V., aliquis de diis O.; podobno: hoc solum nomen de coniuge restat V., od tod tudi: ut partem aliquam de istius impudentia reticere possim Ci. en del njegove nesramnosti. γ) (o snovi) od, iz: niveo factum de marmore signum O., verno de flore corona O.; pesn.: vivi vultus de marmore V.; pri spremembi: carcer de templo fit Ci., in deum de bove verti O. δ) (o imetju, od katerega se plačujejo stroški) iz, od: de meo, de tuo, de vestro, de alieno Ci., L. idr. iz mojega, tvojega, vašega, iz tujega žepa, de publico Ci. iz državne blagajne, na državne stroške, de praeda, manubiis spoliisque honorem habetote L. ε) z neutr. adj., opisujoč adv.: de integro Ci. znova, zopet, dēnuō (= de novo) Ci. znova, de improviso Ci., C. iznenada, nenadoma.

2. časovno
a) takoj po, takoj za: non bonus est somnus de prandio Pl., statim de auctione venire Ci.; pogosto diem de die pravzaprav „dan za dnem“, od dne do dne: Iust., rem diem de die differre L.
b) (o dobi, ki še ni vsa potekla) še (že) v času, še (že) ob, še (že) za, še (že) po: de die Pl. še za dne = ko je bil še dan, ko še ni minil dan, de medio potare die H. še opoldne, media de luce H., surgunt de nocte latrones H., multa de nocte Ci. še za trde noči, media de nocte C., de tertia vigilia C. ob tretji nočni straži.

3. vzročno = zaradi, iz, od: gravi de causa Ci., qua de re (causā) Ci., N. zaradi česar (tega), notior est factus Capaneus de fulminis ictu O., de ira, de industria Cu., capere infamiam de detrimento Hirt.; pesn.: mater erat Ilia de me O. od mene = po meni.

4. occ. (o merilu, pravilu) po, za: de mea sententia Pl., Aedui de consilio legatorum copias mittunt C., de consilii sententia Ci., matrum de more V.

5. (o predmetu, ki se ga dejanje tiče) o, glede na, z ozirom na, za kaj, kar se tiče, zaradi: de aliqua re accipere, audire, dicere, loqui, scribere, iudicare ipd. Ci. idr., contendere, dimicare, timere de aliqua re N. boriti se, bojevati se, bati se za kaj, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj položaj, de fratre confido Ci., spes de expugnando oppido C., provisum est de frumento C., victoria, triumphus de (nad) hostibus Ci., Cu., legatos mittere de (zaradi) pace C., mittor de magnis rebus H. moje poslanstvo se tiče važnih reči, de ceteris (de cetero Cu.) senatui curae fore S. kar se tiče drugega, consilium summis de rebus habebant V., de me divûm pater viderit V. kar se mene tiče, si quid de te merui V. za tebe. — Pomni: dē se včasih zapostavlja: quo de agitur Ci., speculā de montis V., nomine de Nymphae O.; pogosto pa se postavlja v sredo (med atrib. in subst.): qua de re Varr., Ci., N., gravi de causa, multa de nocte Ci., media de nocte C.

débat [deba] masculin razprava, diskusija, debata; juridique obravnava, postopek

débat de compte finančna debata
débat vif, orageux živa, viharna debata
débat judiciaire sodna obravnava
le débat a roulé sur debata je tekla o
intervenir dans les débats poseči v diskusijo
à eux (ali: entre eux) le débat to naj napravijo med seboj!

decemvir -virī, m decemvir, nav. pl. decemvirī (običajno pisano Xviri) -ōrum in -ûm, m deseteri možje, deseterica, decemviri; sg., v katerem je decem (po naliki subst. triumvir) partitivnega pomena (= mož iz deseterice), je nastal iz starejšega pl.: C. Iulius decemvir diem Sestio dicit L. Decemviri so se v Rimu imenovali raznovrstni oblastniki:

1. decemviri legibus scribundis, ki so napisali zakone dvanajsterih tabel, izbrani po Terentilijevem zakonu l. 451; poleg njih je (za tri leta) vsem drugim prenehala oblast: Ci., Dig., mutatur forma civitatis a consulibus ad decemviros L.

2. decemviri stlitibus (st.lat. litibus) iudicandis, stara sodna oblast, ki je razsojala v pravdah o svobodi in državljanski pravici: Varr., Ci., Plin. iun., Suet., Dig. = bis quini viri O.

3. decemviri sacris faciundis ali sacrorum (sprva duoviri, potem decemviri, naposled quindecimviri) svečeniki varuhi in razlagalci sibilinskih knjig: L.

4. decemviri agris metiundis dividundisque (metiendis dividendisque, v posameznem primeru agro metiendo dividendoque) poverjeniki, ki jim je bila izročena razdelitev državnega zemljišča (ager publicus) med naselnike (sprva triumviri, potem quinqueviri, naposled decemviri): Ci., L.

déchet [dešɛ] masculin (večinoma pluriel) odpadek, izvržek; ostanki; izguba; figuré zmanjšanje, oškodovanje, kratenje

déchets de coton, de métal, de viande bombažni, kovinski, mesni odpadki
déchet de route (commerce) odpad, izguba (med prevozom)
les déchets de l'école učenci, ki morajo zapustiti šolo (zaradi slabega uspeha)
c'est un déchet de l'humanité to je izmeček človeštva
ramasseur masculin de déchets zbiralec odpadkov

dēcĭdō² -ere -cĭdī (—) (dē in cadere)

1. pasti (padati) s česa, pasti na tla, odpasti (odpadati): vide, ne, dum ad cacumen pervenire contendis, decidas Cu., Camillus subito lapsu decidit Val. Max., d. iuxta cubiculum eius Suet., columba decidit exanimis V., decidente equo Front.; (o stvareh): ut imber decidat Lucr., si decidit imber H., crustae decidunt Cels., pedes decidunt Cels. odpa-dejo, otrpnejo, lumen decidit Suet., si paulum progressis decidit toga Q.; (o laseh, perju, zobeh) izpasti (izpadati): cum … deciderint comae H., plumae, pavoni quae deciderant Ph., omnis fructus (= lana) iam illis (ovibus) decidit Pl., dens decidit, dentes postremi decidunt, equo dentes decidunt Plin.; (o rekah, vodovju) teči, iztekati se: Euphrates vaste decidit, amnis per uberrima arva decidens Mel., decidentium aquarum sonus Front.; (o zgradbah, gorah) podreti (podirati) se, (z)rušiti se, udreti (udirati) se: celsae graviore casu decidunt turres H., montium decidentium moles Plin. iun. Izhodišče v abl.: d. equo C., quae deciderant patula Iovis arbore glandes O., d. caelo Plin. (o meteorju); s praep.: poma ex arboribus … decidunt Ci., vidi guttas e flore cruentas decidere O., d. e summo toro O., ex alto, ex superiore loco Cels., e superiore caelo Plin., ex equo Plin., ab equo O., decidens ab Alpibus Rhenus Mel., decido de lecto praeceps Ter. Smer v acc. s praep.: in foveam Ph. in (pren.) Lact., in puteum foveamque H., in praeceps (v globino), in mare, in terram, in laqueos O., in dolium Iuv., fons in Larium lacum decidit Plin. iun., decidit fulmen in lacum Suet. ali in castra alicuius Front., d. cum ponte in Tiberim Aur., pars maior missilium (izmetanih darov) intra popularia deciderat Suet., vulnerato equo cum praeceps ad terram decidisset Iust. Izhodišče in smer: qui cum … in terram ex equis decidissent N., ex quo (dorso) Asiae omnia fere flumina in … mare … decidunt Cu., tunica … ex utraque parte ad pedes decidit Suet. — Pren.: occasio quasi decidit de caelo Pl. priložnost se je ponudila, kakor da bi z neba padla = nepričakovano, ex astris decidere Ci., ficta omnia celeriter tamquam flosculi decidunt Ci.

2. occ.
a) pasti v (med) kaj = priti v (med) kaj, zaiti v kaj, zabresti v kaj, ujeti se v kaj: fugiens hic decidit acrem praedonum in turbam H., ne oculis quidem captus in hanc fraudem … decidisti Ci., decidit in casses praeda petita meos O., sua sponte in hos laqueos d. Lact.; ne in malum habitum corpus eius decidat, metus est Cels. da ne bi njegovo telo obolelo (obnemoglo), qui ex atra bile huc deciderunt Cels. ki so zaradi težkokrvnosti za tem zboleli, is, qui ex quartana in hydropa deciderat Cels. ki je dobil vodenico po …
b) v grob leči, (pasti), umreti, mrtev zgruditi se: ita cuncti solstitiali morbo decidunt Pl., scriptor abhinc annos centum qui decidit H., nos ubi decidimus, quo pater Aeneas, … pulvis et umbra sumus H., decidit percussus ab apro Hyg., si decidat hostis Stat., Phoebeo domitus Python cum decidit arcu Cl.

3. pren. globoko pasti = v nesrečo zabresti, propasti (propadati), ponesrečiti se, po zlu iti: non enim virtute hostium, sed amicorum perfidiā decidi N., huc decidisse cuncta, ut … T. tako hudo, da je vse propadlo, nunc eo decidit, ut exsul de senatore, rhetor de oratore fieret Plin. iun. je tako globoko padel, ad eas rei familiaris angustias decidit, ut … Suet. prišel je v tako žalostne (neugodne) premoženjske razmere; (o govorniku in posnemajočem pisatelju): saepe illi bene cessit, saepe decidit Sen. tr., ego ab archetypo labor et decido Plin. iun.; occ. izpasti, izginiti iz česa, izgubiti, opustiti kaj, odpovedati, izogniti se čemu: an toto pectore deciderim Tib. ali sem (ji) povsem izginil iz srca, quanta de spe decidi! Ter. kakšno upanje mi je splavalo po vodi! Antiochus postquam a spe societatis Prusiae decidit … L., postquam spe decidit Suet.

decōrso m

1. (il passare del tempo) minevanje, potekanje:
nel decorso di med

2. (svolgimento) potek

decumātēs -ium, adj. (decuma) desetinski: decumates agri T. desetini zavezana zemljišča, desetinska zemlja, zaklinek germanske zemlje med Donavo in Renom, ki jo je oklepal trajanski nasip (od Kolonije do Ratisbone).

deček samostalnik
1. (otrok) ▸ fiúV maškare sem hodil kot majhen deček, ko je še za mojo pustno opravo skrbela mami. ▸ kontrastivno zanimivo Kisfiúként eljártam a karneválra, akkor még az anyukám gondoskodott a farsangi jelmezemről.
V ljubljanski porodnišnici je srečna mamica povila dva dečka. ▸ A ljubljanai szülészeten a boldog anyuka két fiút hozott a világra.

2. izraža pozitiven odnos (mlad moški) ▸ srác, ifjú, približek prevedka ▸ legényŽe enajstič v zadnjih štirih letih so najvišjo pozicijo zasedli irski lepi dečki Westlife. ▸ Az elmúlt négy évben már tizenegyedik alkalommal érték el a legmagasabb helyezést az ír Westlife együttes szépfiúi.
Toda ta klub je le eden od mnogih, ki želijo med svoje igralce uvrstiti tega izjemno nadarjenega dečka izpod Vezuva. ▸ De ez a klub csak az egyik a sok közül, amelyik a játékosai között szeretné tudni ezt a kivételesen tehetséges, a Vezúv lábánál nevelkedett srácot.
Sopomenke: fant

dēfiniō -īre -īvī (-iī) -ītum

1. mejo delati, mejiti, omejiti (omejevati): orbes, qui … aspectum nostrum definiunt Ci., si res eae, quas gessimus, orbis terrae regionibus definiuntur Ci., is tractus … muri ex omni parte arduis … montibus definitus est Ci.; pren.: pirata non est ex perduellium numero definitus Ci. ne spada med …

2. natančneje določiti (določ[ev]ati), zaznamovati, označiti (označevati): cur eos (agros) non definis neque nominas? definio inquit, Italiam Ci., universam … oratoris vim definire complectique Ci., genus universum brevi circumscribi et definiri potest Ci., unam quamque rem certo naturae termino d. Corn.; occ. (log., ret.) pojmovno določiti (določati), označiti (označevati), opredeliti (opredeljevati): sic definitur ira, ulciscendi libido Ci., quam voluptatem sic definiunt Ci., ii, qui mala dolore, bona voluptate definiunt Ci., placet ante definire, quid sit officium Ci.

3. določiti (določ[ev]ati), nameniti (namenjati): potestatem in quinquennium Ci., cum esset omnibus definita mors Ci., d. consulatum in annos, adeundi tempus, suum cuique locum C., verna opera Plin., annos Q., pro (po) gradu cuiusque et tempora militiae et commoda missionum Suet., iis magna praemia Iust.; z odvisnim vprašanjem: tibi, quid facias, definit Ci.; v pass.: definitum est Pl. določeno (sklenjeno) je; z ACI: non sequitur tamen, ut etiam sedere eos et ambulare principalibus causis definitum et constitutum sit Ci.

4. (do)konča(va)ti, skleniti (sklepati): ut aliquando totam … orationem concludam atque definiam Ci., saepissime similiter extrema definiunt Ci.

5. omejiti (omejevati): amicitiam paribus officiis ac voluntatibus Ci. na enako mero uslužnosti in naklonjenosti omejevati, oratio mea … eis fere ipsis definietur viris, qui hoc sermone continentur Ci. se bo omejeval na … , bo ostajal pri …

6. koga pokončati = usmrtiti: definito iuvene Ap. — Od tod adj. pt. pf. dēfīnītus 3 omejen, določen, poseben: certum esse in caelo ac definitum locum Ci., quaestionem duo sunt genera, alterum infinitum, alterum definitum Ci., de re generales quaestiones sunt et definitae Q. Adv. dēfīnītē določno, izrecno, jasno: quae (lex) definite potestatem Pompeio civitatem donandi dederat Ci., vel separatim (brez posebnega nanašanja, vobče, abstraktno) dicere solemus de genere universo vel definite (s posebnim nanašanjem, konkretno) de singulis temporibus, hominibus, causis Ci., qui nihil (potest) partite, definite, distincte dicere Ci., nec magis (te) distincte definiteque designat Plin. iun., festive magis dixit quam aperte atque definite Gell.

dejáven actif, agissant, diligent, effectif

dejavno sožitje med narodi coexistence active entre les nations