Franja

ròvāš -áša m (madž. rovás)
1. rovaš: pogledaj na rovaš, pa ćeš vidjeti tko te služi; doći na nečiji rovaš; biti na nečijem -u; zarezati, urezati koga na svoj rovaš; imati koga na svom -u imeti s kom neporavnane račune
2. zareza, žig na živalskem ušesu kot razpoznavno znamenje: našli su ukradeno prase, raskomadano, i poznali su ga po -u na uvetu

rubbery [rʌ́bəri] pridevnik
ki je kot guma, gumast; elastičen, prožen

ruby [rú:bi]

1. samostalnik
mineralogija rubin; predmet iz rubina; rubinasta rdeča barva, rdečilo
figurativno rdeče vino

above rubies neprecenljive vrednosti

2. pridevnik
rdeče, rubinaste barve, temno rdeč kot rubin

3. prehodni glagol
pobarvati ali šatirati (osenčiti) z rubinasto barvo

run^*2 [rʌn] neprehodni glagol & prehodni glagol

I. neprehodni glagol

1.
teči, tekati, drveti, dirkati, udeležiti se dirke; voziti, hiteti, podvizati se; bežati, pobegniti, umakniti se (from od)
popihati jo, pobrisati jo; navaliti, jurišati (at, on na)
hitro potovati, voziti se, pluti, redno voziti, vzdrževati promet; potegovati se (for za)
biti kandidat, kandidirati; hitro, naglo se širiti (novica, ogenj); (o času) poteči, preteči, miniti, bežati; trajati, teči, vršiti se (šola, pouk)

to run amok (amuck) pobesneti, letati kot nor, izgubiti popolnoma oblast nad seboj
to run for it, to cut and run pogovorno popihati jo, zbežati
to run foul of trčiti z
to run to help hiteti na pomoč
to run with the hare and hunt with the hounds figurativno skušati biti v dobrih odnosih z dvema nasprotnima si strankama
this idea keeps running through my head ta ideja mi ne gre iz glave
run for your lives! reši se, kdor se more!
to run for luck ameriško poskusiti kaj na slepo srečo
to run mad zblazneti, znoreti
to run to meet s.o. teči komu naproti
to run to meet one's troubles figurativno vnaprej si delati skrbi
the news ran like wildfire novica se je širila kot blisk
to run for an office potegovati se, konkurirati, biti kandidat, kandidirati za neko službeno mesto (službo)
he who runs may read it figurativno na prvi pogled se to vidi, to se da brez težave razumeti
school runs from 8 to 12 šola (pouk) traja od 8 do 12
a thought ran through my head misel mi je šinila v glavo
to run from one topic to another skakati z ene téme na drugo
time runs fast čas beži, hitro teče
this train is running every hour ta vlak vozi vsako uro
to run on the wheels figurativno gladko iti

2.
vrteti se, obračati se (on okoli)
premikati se, kretati se, gibati se, kotaliti se, jadrati; (o stroju) delovati, biti v pogonu, obratovati, funkcionirati; (o tovarni itd.) biti odprt, delati; (o denarju) biti v obtoku, v prometu; (o vodi) teči, razliti se, izlivati se; (o morju) valovati; segati, raztezati se, razprostirati se; (o rastlinah) bujno rasti, pognati, iti v cvet, hitro se razmnoževati; (o menici) imeti rok veljave, teči, veljati; (o cenah) držati se
pravno ostati v veljavi
gledališče biti na sporedu, uprizarjati se, predstavljati se, predvajati se, igrati se, dajati se; (o barvah) razlivati se, puščati barvo; (o očeh, nosu, rani) solziti se, cureti, kapati, gnojiti se; (o kovinah) taliti se; (o ledu) (raz)topiti se, kopneti; (o besedilu) glasiti se; (s pridevnikom) postati, nastati, biti

running ice topeči se led
three days running tri dni zaporedoma
the bill has three months to run menica ima rok treh mesecev
my blood ran cold figurativno kri mi je poledenela v žilah
it runs in his blood to mu je v krvi
he is running with blood kri ga je oblila
the colour runs in the washing barva pušča pri pranju
the course runs at par tečaj (kurz) je (stoji) al pari
to run dry posušiti se; biti prazen; figurativno onemoči, biti izčrpan
eyes run oči se solzijo
my face runs with sweat pot mi teče po obrazu
it runs in the family to je v družini
to run to fat (z)rediti se, postati debel
the feelings are running high duhovi so razburjeni
the garden runs east vrt sega, se razteza proti vzhodu
to run high dvigati se, rasti
to run hot postati vroč, segreti se
the lease runs for ten years zakupna pogodba teče, velja deset let
that makes my mouth run sline se mi pocede ob tem
my nose runs iz nosa mi teče
oats run 40 pounds the bushel cena za oves je 40 funtov bušel
to run riot (s)puntati se, upreti se; podivjati, pobesneti, (o rastlinah) bujno se razrasti
to run round in cercles figurativno kazati veliko aktivnost, a malo uspeha
the salade runs to seed solata gre v cvetje
sea runs high morje je razburkano
that runs to sentiment to sega, gre človeku do srca
we ran short of coal premog nam je pošel, zmanjkalo nam je premoga
my supplies are running low moje zaloge se manjšajo, gredo h kraju
my talent does not run that way za to nimam nobenega daru
my tastes do not run that way za to nimam smisla
to run true to form (type) ustrezati pričakovanjem
still waters run deep tiha voda globoko dere
to run wild podivjati; izroditi se, spriditi se, biti neukrotljiv
words ran high padle so ostre besede; prišlo je do ostrih besed, do hudega prerekanja
the words of this passage run thus besede tega odstavka se glasé (takole)
the works have ceased running tovarna je ustavila delo

II. prehodni glagol

1.
preteči, preiti, teči skozi (čez), drveti (čez), voziti (skozi), preleteti, prepluti, prejadrati; teči (s kom) za stavo
figurativno meriti se (s kom); dirkati
lov poditi, goniti, zasledovati; zbežati (iz), ubežati, zapustiti (deželo); opraviti (pot, naročilo)

the disease runs its course bolezen gre svojo pot
to run a blockade vojska prebiti blokado
to run s.o. close (hard) teči za kom, biti komu za petami
to run the country zbežati iz dežele
to run errands opravljati nakupe (naročila), tekati po poslih, opravkih
to run the guard neopazno iti mimo (skozi) straže
to run 30 knots navtika pluti s hitrostjo 30 vozlov
to run a red light (stop sign) voziti skozi rdečo luč (znak stop)
to run messages prinašati, prinesti sporočila
to run a parallel too far predaleč iti v primerjavi
to run a race tekmovati v teku (dirki), dirkati
to run races prirediti dirke
to run the rapids prevoziti brzice
to run a rumour back to its source zasledovati govorico do njenega izvira
to run a scent iti za sledjo, slediti sledi
we must let the things run its course moramo pustiti, da gre stvar svojo pot
I'll run you to the tree over there tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa

2.
upravijati, voditi; predelati (into v)
spraviti v tek, v gibanje, v delovanje, pustiti, da nekaj teče, točiti; zakotaliti; gnati, goniti, poditi (konja); vpisati (konja) za dirko; pasti (živino); odpraviti, odpremiti, premestiti, transportirati; tihotapiti; zabiti (into v)
zasaditi, zariti, zadreti, zabosti (nož); spustiti, dati v promet, držati v pogonu (stroj); postaviti kot kandidata (for za)
izpostaviti se, biti izpostavljen; zabresti, pustiti zabresti (v); zaleteti se (v); (kovino) taliti; (o reki) nanositi (zlato)
ameriško potegniti (črto, mejo)

to run an account with kupovati na račun (pri kaki tvrdki)
to run brandy tihotapiti žganje
to run one's car into a wall zaleteti se z avtom v zid
to run the danger biti v nevarnosti
to run debts biti v dolgovih, zabresti v dolgove
I ran myself into difficulties zašel sem v težave
to run one's fingers through one's hair (hitro) iti si s prsti skozi lase
to run a firm into debt spraviti tvrdko v dolgove
to run one's fortune poskusiti svojo srečo
to run the gauntlet figurativno biti izpostavljen ostri kritiki
to run one's head against the wall zaleteti se z glavo v zid, riniti z glavo skozi zid (tudi figurativno)
to run a horse goniti, priganjati konja; vpisati (prijaviti) konja za dirko
to run lead into bullets liti krogle iz svinca
to run logs sploviti hlode, les
I ran a nail into my foot zadrl sem si žebelj v nogo
to run a newspaper izdajati časopis
to run oneself to a standstill ustaviti se
to run risks tvegati, riskirati
to run a ship aground zapeljati ladjo na sipino
to run the show sleng, figurativno biti šef, voditi (neko) podjetje
he runs the whole show on vodi vse
to run a high temperature medicina imeti visoko vročino
to run a town upravljati mesto
to run a special train dati v promet poseben vlak

ruralist [rúərəlist] samostalnik
deželan; oseba, ki ima rajši življenje na deželi kot v mestu

rūsticor -ārī (rūsticus)

1. bivati, živeti (muditi se) na podeželju (na kmetih, na deželi), bivati (muditi se) na podeželskem (selskem) posestvu: si qui dies ad rusticandum dati sunt Ci., liceat modo rusticari Ci., cum is diceret socerum suum Laelium semper fere cum Scipione solitum rusticari Ci., haec studia … delectant domi, non impediunt foris, pernoctant nobiscum, peregrinantur, rusticantur Ci.

2. kmetovati, obdelovati zemljo, ukvarjati se s poljedelstvom: Fest., idem Ischomachus negabat quemquam rusticari nescire Col., siquidem vel rusticari vel navigare vel etiam genere alio negotiari necesse erat Col., eos, qui foris rusticari debebunt Col.; subst. pt. pr. rūsticāntes -ium, m kmetujoči del prebivalstva, družbeni razred poljedelcev: agraribus plane ac rusticantibus, quod ab eo genere ortus altusque erat, satis utilis ac militiae custos ad veterum instituta severissimus Aur.

3. meton. govoriti kot kak podeželan (kmet), izgovarjati po podeželsko (po kmečko) = nebogljeno, nerodno, robato, štorasto, surovo: Varrones, Terentius Sid.

rutilō -āre -āvī -ātum (rutilus)

1. intr. rdečkasto ali kot zlato se svetiti, rdečkasto ali kot zlato blesteti (se bleščati, lesketati se): iamque Auroram rutilare procul video Acc. fr. ap. Varr., arma rutilare vident V.; pt. pr. rutilāns -antis rdečkasto se blesteč (se bleščeč), kot zlato (zláto) se lesketajoč: arma T., color Plin., arva rutilantia sanguineo gyro Stat., rutilantior Ven.

2. trans. narediti (delati) rdečkasto, rdečkasto (po)barvati, (po)rdečiti: comae rutilatae L., rutilare capillos Plin., Suet., T., capillos cinere Val. Max., vellera Val. Fl.

rútilo zlat, kot zlato

sabbatarian [sæbətɛ́əriən]

1. pridevnik
cerkev sabatarijanski; ki se nanaša na sabat ali na tiste, ki se strogo drže sabata

2. samostalnik
cerkev strog spoštovalec sabata, sabatarijanec; kdor praznuje soboto kot dan počitka; član krščanske sekte, ki smatra, da se sedmi dan v tednu mora praznovati kot dan počitka; sabatist

saccellō -āre (saccellum) kot obkladek položiti (polagati) ali da(ja)ti na kaj: PLIN. VAL.

sack¹ [sæk]

1. samostalnik
vreča, mošnja, pismonoševa torba, vrečka, mošnja za denar; široko ogrinjalo, kratka suknja, suknjič; vreča kot mera (3-6 bušlov)
sleng odpust iz službe

sack of coals navtika, sleng temni oblaki
the sack zgodovina utopitev v vreči (kazen)
to get the sack sleng biti odpuščen (vržen) iz službe
to give s.o. the sack sleng odpustiti (vreči) koga iz službe; dati košarico komu
to hold the sack figurativno ostati na cedilu

2. prehodni glagol
vtakniti, dati v vrečo
domačno odpustiti iz službe
domačno, figurativno dati košarico
pogovorno vtakniti v žep
sleng premagati koga v tekmi

sacred [séikrid] pridevnik (sacredly prislov)
cerkev svet, posvečen, bogu prijeten; nedotakljiv; časten; cerkven, biblijski, verski, duhoven; namenjen, izključno primeren kaki osebi ali namenu
figurativno vreden spoštovanja, kot se izkazuje svetim stvarem; (redko) preklet

sacred duty sveta dolžnost
sacred to the memory... posvečeno spominu...
sacred concert cerkven koncert
a sacred memory svet spomin
this room is sacred to the master of the house ta soba je svetišče za gospodarja hiše
a sacred desire for wealth prekleta sla po bogastvu
to hold s.th. sacred imeti kaj za sveto
Sacred College kardinalski kolegij (v Rimu)
sacred cow sveta krava, figurativno nekaj svetega, nedotakljivega, sakrosanktnega
sacred music cerkvena, dúhovna glasba
sacred number sveto število
sacred weed sleng, botanika sporiš; tobak
Sacred Writ religija sveto pismo, biblija
sacred place pravno grob
a tree sacred to Jupiter Jupitru posvečeno drevo

sacrificō (pri PL. v rokopisih tudi sacruficō) -āre -āvī -ātum (sacrificus)

I. intr. opraviti (opravljati) daritev, darovati, žrtvovati; abs.: nunc hinc intro ibo et sacrificabo PL., in sacrificando CI., sacrificare in Capitolio L., cotidie pro salute ... populi Romani L., apud aram N., apud deos T.; z dat. personae: summo Iovi PL., deo PL., diis VARR., deae O., Delphis Apollini pro me sacrificavi L., non lapidibus (dat.) humanā manu factis, sed deo vivo LACT.; z abl. rei (in dat. personae) darovati, žrtvovati kaj (komu): senatus ... quadraginta maioribus hostiis consules sacrificare iussit L., Iovi vivo argento PL.; v pass. brezos.: pure et caste a matronis sacrificatum L., secundum segetes huic deo sacrificatur VARR., quod emortuo carbone sacrificatur PLIN. –

II. redkeje trans. kaj kot žrtev darovati, žrtvovati kaj: ENN. idr., turis granum PL., poculum deis VARR., lustra Apollini, pecora L., in pelliculis sacrificatorum animalium PLIN. – Kot dep. sacrificor -ārī -ātus sum: VARR., GELL., AUG., IUL. VAL.; od tod subst. pt. pf. sacrificātī -ōrum, m žrtvovalci = kristjani, ki so ob preganjanju (iz strahu) žrtvovali bogovom: CYPR.

sacrō -āre -āvī -ātum (sacer)

1. (božanstvu) posvetiti (posvečati, posvečevati): CU., PLIN., SUET. idr., auri, argenti, eboris sacrandi modus esto CI., duabus aris ibi Iovi et Soli sacratis L., aras V., laurum Phoebo V., dis Italis votum immortale V., tibi, Phoebe, sacravit remigium alarum V., vidi ... sanguine foedantem, quos ipse sacraverat, ignīs V. ogenj, ki ga je bil sam zanetil bogovom na čast, vigilemque sacraverat ignem V. je bil ustanovil, lectos sacrabo viros V. bom posvetil za svečenike, quam (sc. agri partem) mihi prisci sacravere senes O.

2. sploh komu posvetiti (posvečevati), podariti (podarjati), darovati, pokloniti (poklanjati), da(ja)ti, nakloniti (naklanjati), nameniti (namenjati), določiti (določati), odrediti (odrejati): quod patriae vocis studiis nobisque sacrasti CI., opus tibi (sc. Augusto) sacratum O., hunc illi ... honorem Iuppiter erepta pro virginitate sacravit V.

3. occ.
a) posvetiti (posvečati, posvečevati) = narediti (delati) kaj sveto (neoskrunljivo, neprekršljivo): foedus, quod in Capitolio quod Olympiae quod in arce Athenis sacratum fuisset L., lex sacrata, leges sacratae CI., L., FEST. zakoni, katerih prelomitev (prekršitev) je kazensko prepovedana ali pa povezana s prekletstvom bogov, parentum condicionem sacravimus, quia expediebat liberos tolli SEN. PH., hoc nemus aeterno cinerum sacravit honore (= exstructo sepulcro) Faenius MART.; od tod tudi kako božanstvo posvetiti = kot svetega (sveto) (po)častiti: haud frustra te patrem deûm hominumque hac sede sacravimus L. sacrata Vesta O.
b) koga komu posvetiti (posvečati, posvečevati), izročiti (izročati) v pogubitev, prekleti (preklinjati) koga: ut, qui iuniorum non convenisset ad imperatorum edictum ... caput Iovi sacraretur L., de provocatione ... sacrandoque cum bonis capite eius, qui ... L., iniecere manum Parcae telisque (dat.) sacrarunt euandri (sc. Halaesum) V.

4. metaf. koga (kaj) narediti (delati) nesmrtnega (nesmrtno), ovekovečiti (ovekovečevati, ovekovečati): vivit eloquentia eius (sc. Catonis) sacrata scriptis L., avum ... sacrarunt aliquā carmina parte tuum O., hunc Lesbio sacrare plectro H., quod Libitina sacravit H. kar je Libitina ovekovečila = kar je umrlo (mrtvo). – Od tod adj. pt. pf. sacrātus 3 posvečen, svet: caput, lucus, sedes, templum V., sacrata iura Graiorum V. ali parentum O., dare sacratis oscula liminibus TIB., sacrati milites L. ki so posvečeni (= zavezani) bojevati se na smrt, sacrati homines MACR., AUG. ki so se posvetili bogovom, sveti, numen nullum sacratius SIL., Caesaris alma dies et luce sacratior MART., beneficiorum sacratissimum ius SEN. PH., divi Augusti sacratissima memoria VAL. MAX., numen gentibus illis sacratissimum PLIN., sacratissimi pontifices SID., sacratissima urbs (= Roma) AMM.; occ. pobožanstven: dux O. cesar (Avgust); sacratissimus kot pridevek cesarjev: G. (DIG.) idr. pozni pisci. – Adv. sacrātē

1. sveto, pobožno: sacrate vivere AUG.

2. skrivnostno, skrivno, tajno, tajnostno, mistično, misteriozno: sacrate accipiendus sit numerus AUG.

sačmàrica ž
1. vrsta ribiške mreže s svinčenimi zrni kot obtežilom
2. lovska puška, ki se polni s sekanci, s šibrami

saddleback [sǽdlbæk]

1. samostalnik
(konjski) sedlast hrbet, konj s sedlastim hrbtom; gorsko sedlo
zoologija siva vrana, razne vrste gosi; vrsta galebov
zoologija samec grenlandskega kita; vrsta tjulnjev; vrsta ostrig
arhitektura gornji sklad zidu, debelejši v sredini kot na krajih

2. pridevnik
sedlast, udrt

saddleback roof sedlasta streha
saddleback soap (blago, milo) milo za obdelavo usnja
saddleback sack ameriško, sleng, figurativno prismoda, bedaček, bedak

safflower [sæflauə] samostalnik
botanika barvilni rumenik; kot barvilni rumenik rumena ali rdeča barva

saffron [sǽfrən]

1. samostalnik
botanika žafran; žafranova barva

2. pridevnik
žafranov; rumen kot žafran

3. prehodni glagol
(po)barvati z žafranovo barvo (pijačo, bonbone), dati okus po žafranu

sailorly [séiləli] pridevnik
mornarski; podoben mornarju, pomorščaku; kot mornar

saint [séint]

1. samostalnik
religija svetnik, -ica; bogomolec (pravi ali lažni)
religija božji izvoljenec, blaženec

All Saints' Day religija vsi sveti (1. november)
departed saint pokojnik
enough to make a saint swear dovolj, da bi se še svetnik razjezil (zaklel)
enough to provoke; ali to try the patience of a saint dovolj, da bi še svetnik izgubil potrpljenje
young saints old sinners (devils) zgodnja pobožnost ni dober znak; svetnik v mladosti, grešnik v starosti; mladost se mora iznoreti
to lead the life of a saint živeti kot svetnik

2. prehodni glagol
proglasiti za svetnika, kanonizirati; imeti koga za svetega
neprehodni glagol (večinoma saint it)
živeti kot svetnik; igrati svetnika

3. pridevnik
svet (krajšava St.)
češčen kot svetnik, -ica