Franja

rázdjeljak -djēljka m (ijek.), rázdeljak -dēljka m (ek.)
1. friz. preča, potec: razdjeljak kose
2. pregraja: nema nikakvih razdjeljaka na brodu
3. govoriti na -e govoriti odsekano, po zlogih: na de-sno, odjekne komanda

razlóčno adv. chiaramente, chiaro, distintamente; leggibillmente:
govoriti razločno parlar chiaro
pisati razločno scrivere in modo leggibile

razsékan (-a -o) adj. tagliato, squartato, spezzato; mozzato; pren.
govoriti v razsekanih stavkih parlare con, a frasi mozze

raztŕgan (-a -o) adj.

1. stracciato, sbrindellato; strappato; rotto, logoro

2. ekst. rotto, mozzo:
kaj povedati v raztrganih stavkih raccontare qcs. con frasi mozze
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
raztrgano mesto strappo; tosk. sdrucio
pog. pren. govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
PREGOVORI:
žlahta je raztrgana plahta parenti, mal di denti; molti parenti, molti tormenti

razuméti (-úmem) | razumévati (-am)

A) perf., imperf.

1. capire, comprendere, intendere, afferrare:
razumeti pojem afferrare un concetto
dati razumeti dare a intendere
razumeti napak fraintenere

2. (imeti pozitiven odnos do koga) capire:
razumeti mladostnika capire l'adolescente

3. (biti sposoben dojeti) capire:
angleško sicer razume, govoriti pa ne zna l'inglese lo capisce ma non lo parla
matematike prav nič ne razumem non capisco niente di matematica

4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev) capire:
ostal boš doma, razumeš? tu resterai a casa, intesi?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razumeti na mah comprendere a volo
ne razumeti šale non stare allo scherzo
kako naj to razumem? come ho da intenderlo?
ne razumi me napak, ne razumite me napak non avertela, non abbiatela a male

B) razuméti se (-úmem se) perf. refl.

1. intendersi; andare d'accordo:
v družini se lepo razumeti andare d'accordo in famiglia

2. razumeti se na intendersi di, essere conoscitore di:
na politiko se ne razumem di politica non m'intendo
razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca

3. (v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati) s'intende, chiaro:
vsi pridemo, se razume veniamo tutti, s'intende
govorim o njem, da se razumeva è di lui che parlo, chiaro!

razzolare v. intr. (pres. razzolo)

1. brskati (kokoš)

2. ekst. brkljati, šariti:
predicare bene e razzolare male eno govoriti, drugo delati
PREGOVORI: chi di gallina nasce convien che razzoli preg. kar kura izleže, mora brskati

reasonable [rí:znəbl] pridevnik (reasonably prislov)
razumen, pameten; logičen; sprejemljiv, upravičen, zmeren, nepretiran, znosen, primeren, pripraven, cenen

a reasonable price primerna, znosna cena
he is reasonable z njim se da (po)govoriti

recevoir* [rəsəvwar] verbe transitif prejeti, sprejeti, dobiti; sprejemati; dobiti izplačano; dobiti (odlikovanje); dopustiti, dovoliti, odobriti; uloviti (v posodo); verbe intransitif sprejemati (tudi radio); imeti sprejemni dan (za obiske itd.)

se recevoir doskočiti (na tla)
se recevoir medsebojno se obiskovati
ils se reçoivent beaucoup mnogo se obiskujejo
être reçu priti v navado, uveljaviti se; biti sprejet (kandidat)
l'élève a été reçu (à l'examen) učenec je naredil izpit
elle a été reçue au baccalauréat avec la mention bien napravila je maturo z dobrim uspehom
recevoir un bon, un mauvais accueil biti lepó, slabó sprejet
recevoir des applaudissements, des éloges požeti aplavz (odobravanje), pohvalo
recevoir une lettre, un colis, une décoration, un prix, une leçon prejeti pismo, paket, odlikovanje, nagrado, lekcijo
recevoir l'autorité de la chose jugée postati pravnomočen
être reçu docteur promovirati, doktorirati
recevoir des injures požreti žalitve
recevoir de nombreuses modifications doživeti številne spremembe
recevoir une perte, un échec imeti izgubo, doživeti neuspeh
j'ai été bien reçu! lepo sem naletel!
j'ai reçu ses confidences zaupal(a) se mi je
la famille s'excuse de ne pas recevoir družina se opravičuje, da ne sprejema sožalnih obiskov
j'en ai reçu une bonne, une mauvaise impression to je name naredilo dober, slab vtis
je n'ai pas à recevoir d'ordres de vous verbe intransitif mi ne boste ničesar ukazovali
j'ai reçu sa parole dal mi je svojo besedo
il ne reçoit personne on nikogar ne sprejme, ne mara z nikomer govoriti
recevoir quelqu'un à bras ouverts sprejeti koga z odprtimi rokami
il a été reçu comme un chien dans un jeu de quilles bil je sprejet kot pes v cerkvi
il vaut mieux donner que recevoir (proverbe) dajati osrečuje (človeka) bolj kot jemati

recio močan, krepak; tog; žilav; glasen; poudarjen; trd, strog; čemeren, osoren

helaba recio močno je zmrzovalo
hablar recio glasno govoriti

récit [resi] masculin pripoved(ovanje) (zgodbe, dogodkov); pripovedka; musique recitativ; solo (igra)

faire le récit de quelque chose poročati, pripovedovati o čem
faire un grand récit de grands récits veliko pripovedovati, govoriti
récit mensonger lažniva pripoved

Rede, die, (-, -n) govor; govorjenje; gebundene/ungebundene Rede vezana/nevezana beseda; leere Reden prazno govorjenje; eine Rede halten imeti govor; wovon ist die Rede? o čem je beseda?; die Rede kam auf X beseda je nanesla na X; große Reden führen ustiti se; es geht die Rede ... govori se, da ...; die Rede kommt auf začne se govoriti o; die Rede bringen auf speljati pogovor na; die Rede ist von govor je o; davon kann keine Rede sein figurativ to sploh ne pride v poštev; Rede und Antwort stehen zagovarjati se, odgovarjati za; nicht der Rede wert sein ne biti vredno besed; die Rede verschlagen zapreti sapo; in die Rede fallen seči v besedo; zur Rede stellen poklicati na zagovor; eine zündende Rede plameneč govor; direkte/indirekte Rede premi/odvisni govor; es geht die Rede, [daß] dass ... govori se, da ...

reel¹ [ri:l]

1. samostalnik
tuljava, motek, vretence; motovilo; zvitek, zmotek, rola filma

news reel filmski tednik
off the reel figurativno hitro eden za drugim, brez prekinitve
to recite right off the reel oddrdrati, od začetka do konca hitro in gladko (od)govoriti, recitirati

2. prehodni glagol
namotati, naviti na tuljavo, na vretence, na motek; (iz)vleči z namotavanjem
neprehodni glagol
(o kobilicah) oddajati drdrav zvok (kot vrteča se tuljava)

to reel a fish in izvleči, potegniti ribo (iz vode) z namotavanjem vrvice (na ribiški pripravi)

regalar podariti, dati; obdariti; pogostiti; negovati; ljubkovati, božati; zabavati, veseliti

regalar los oídos, regalar el oído laskati se, dobrikati se, komu povšeči govoriti
regalarse privoščiti si, uživati
regalarse en dulces recuerdos prepustiti se sladkim spominom

remuer [rəmüe] verbe transitif premikati, premakniti; gibati; premestiti (pohištvo); premešati, tresti, stresti, pretresati; prekopati; premetati; razburiti, ganiti; ventilirati (vprašanje); verbe intransitif premikati se, premakniti se; ganiti se; majati se; povzročati nemir

se remuer premakniti se; potruditi se (en faveur de quelqu'un za koga)
remuer l'âme, son auditoire ganiti dušo, svoje poslušalce
remuer le blé prevejati žito
remuer la bile (u)jeziti
remuer ciel et terre napeti vse sile, uporabiti vsa sredstva
remuer le champ prekopati njivo
remuer les oreilles migati z ušesi
remuer la queue mahati z repom
remuer de vieux souvenirs obujati stare spomine
remuer l'ordure, la boue govoriti, ukvarjati se s škandali
remuer l'or à la pelle, de l'argent, des millions biti zelo bogat, delati velike kupčije
(figuré) ton nez remue! lažeš!
cet enfant remue continuellement ta otrok ni nikoli pri miru
ne (pouvoir) remuer ni pied ni patte ne se (moči) ganiti
remuer la salade premešati solato
il s'est beaucoup remué pour cette affaire dal si je mnogo truda s to zadevo

renchérir [rɑ̃šerir] verbe transitif zopet, še podražiti (le papier papir); dati višjo ponudbo; verbe intransitif postati še dražji, še se podražiti

renchérir sur iti še dljé (kot drugi), pretiravati
il renchérit sur tout ce qu'il entend raconter on pretirava vse, o čemer sliši govoriti

rèp (rêpa) m

1. coda:
košat, kosmat rep coda folta, pelosa
mahati z repom scodinzolare (del cane)
pren. imeti jezik (dolg) kot krava rep avere la lingua lunga
žima iz konjskega repa crine (di coda) di cavallo
ptica s pisanim repom uccello con la coda multicolore

2. (repu podoben del česa) coda:
rep letala coda dell'aereo
rep kometa coda della cometa
rep smučke coda dello sci

3. (zadnji del skupine ljudi, živali, predmetov) coda:
rep sprevoda coda del corteo
na repu di coda, in coda
žel. vagon na repu vlaka vettura di coda
voj. oddelek na repu kolone reparto di coda, retroguardia

4. (dolga vrsta) redko coda:
čakati, stati v repu fare la coda

5. (v šop speti lasje) coda;
konjski rep coda di cavallo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti nekaj, kar nima ne repa ne glave dire cose senza capo né coda
pren. izpuliti hudiču rep compiere un'impresa impossibile; mettere qcn. nell'impossibilità di nuocere
pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
šport. biti na repu lestvice essere in coda alla classifica, essere il fanalino di coda
pren. če mački na rep stopiš, zacvili se pungi uno nel vivo, protesterà
teh. lastovičji rep incastro a coda di rondine
les. lisičji rep saracco
bot. lisičji rep coda di volpe, alopecuro (Alopecurus pratensis)
anat. konjski rep plesso sacrale, coda di cavallo
bot. kozji rep (stajska metlika) chenopodio (Chenopodium)
bot. mačji rep coda di topo, (erba) codolina, fleolo (Phleum pratense)
zool. oprijemalni rep coda prensile
bot. pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
PREGOVORI:
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata

repente moški spol nenaden hiter premik, naval

de repente nenadoma, nepričakovano; brez priprave
hablar de repente govoriti brez priprave (improvizirano)

répugner [repünje] verbe intransitif upirati se, nasprotovati (razumu); čutiti odpor (à do); biti zoprn, nevšečen (à quelqu'un komu); verbe transitif odbijati

il me répugne d'en parler zoprno mi je, upira se mi govoriti o tem
cela répugne à la raison to se upira razumu
cela me répugne to mi ni pogodu, ni všeč
cette nourriture lui répugne ta hrana se mu upira, se mu studi
la puanteur le répugne smrad ga odbija, mu je zoprn, se mu studi

resnic|a ženski spol (-e …) die Wahrheit (čista reine, gola nackte, stara eine alte, žalostna traurige, grenka bittere)
pogrošna resnica Binsenwahrheit
napol resnica Halbwahrheit
die -wahrheit (temeljna Grundwahrheit, izkustvena Erfahrungswahrheit, življenjska Lebenswahrheit, verska Glaubenswahrheit)
kanček resnice ein Körnchen Wahrheit
na tem ni kančka resnice daran ist kein wahres Wort
pol resnice die halbe Wahrheit
trenutek resnice die Stunde der Wahrheit
… resnice Wahrheits-
(dokaz der Wahrheitsbeweis, iskalec der Wahrheitssucher, iskanje die Wahrheitssuche, kriterij das Wahrheitskriterium, pojem der Wahrheitsbegriff, teorija die Wahrheitstheorie, ugotavljanje die Wahrheitsfindung)
čut za resnico der Wahrheitssinn
dolžnost povedati samo resnico die Wahrheitspflicht
govoriti/povedati resnico die Wahrheit sagen, die Wahrheit sprechen
resnico, samo resnico in vso resnico die Wahrheit, nichts als Wahrheit und die volle/ganze Wahrheit
imeti za resnico für wahr halten
ne meniti se posebej za resnico es mit der Wahrheit nicht so genau nehmen
po resnici povedati: wahrheitsgemäß
v nasprotju z resnico wahrheitswidrig
v skladu z resnico wahrheitsgetreu
|
v resnici in Wahrheit
resnici na ljubo um Wahrheit zu sagen/um der Wahrheit die Ehre zu geben
v vinu je resnica im Wein ist/liegt die Wahrheit
da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona man [muß] muss die andere Seite hören/durch zweier Zeugen Mund wird allerwegs die Wahrheit kund

resníca vérité ženski spol

v resnici en vérité, en réalité, vraiment; effectivement, de fait, en effet
po resnici conformément à la vérité, objectivement, fidèlement
čista resnica la pure vérité
gola resnica la vérité toute nue (ali sans fard)
po resnici povedano à dire la vérité, pour dire vrai, à vrai dire
resnico povedati, govoriti dire la vérité, parler vrai
resnico povedati odkrito, brez ovinkov dire la vérité sans détours (ali sans ambages)
povedati komu resnico v obraz dire à quelqu'un ses quatre vérités (ali son fait)
vsakdanja, banalna resnica vérité de la Palisse, lapalissade ženski spol, (ironično) vérité première