Franja

forcé, e [fɔrse] adjectif prisiljen, prisilen; nenaraven

atterrissage masculin forcé prisilni pristanek
marche féminin forcée hitri pohod
travaux masculin pluriel forcés prisilno delo
sourire masculin forcé prisiljen nasmeh
c'est forcé qu'il aille en prison, après ce qu'il a fait po tem, kar je naredil, mora iti v ječo
c'est forcé! ne more biti drugače!

forced [fɔ́:st] pridevnik (forcedly prislov)
prisiljen, izsiljen; nenaraven, umeten

forced landing prisilno pristajanje
forced labour prisilno delo

forfait [fɔrfɛ] masculin

1. hudodelstvo, hud zločin; sramotno dejanje

2. akord, akordna mezda, pavšal

3. odstopnina, globa, ki jo mora plačati lastnik konja, če odstopi od tekme

un audacieux forfait drzen zločin
travail masculin à forfait akordno delo
prix masculin à forfait pavšalna cena
acheter à forfait počez, povprek kupiti
déclarer forfait (sport) (pri)javiti odstop; odstopiti od tekmovanja; familier odreči se čemu
travailler à forfait delati na akord

formát (-a) m

1. formato:
zbornik bo izšel v večjem formatu la miscellanea sarà pubblicata in formato grande
folijski format formato in folio, in foglio

2. pren. (pomen, vrednost) importanza, peso, rilievo, valore:
delo evropskega formata un'opera di importanza europea

fortūna -ae, f (fors)

1. usoda, slučaj, naključje: fortunae temeritas Ci., si tot sunt in corpore bona, tot extra corpus in casu atque fortuna Ci., fortunam subire, belli fortunam periclitari Ci., se fortunae committere Ci. ep., L., Vell., fortunae committere omnia Ci. ep., se permittere fortunae Cu. ali omnia permittere fortunae Sen. ph.

2. sreča, položaj, razmere kot vox media z določujočimi pridevki: prospera, secunda, florentissima, adversa, misera, gravis atque acerba Ci., secundae fortunae, adversae fortunae Ci. ugodni položaji sreče, neugodni položaj sreče (= sreča, nesreča), in utraque fortuna N. v sreči in nesreči, altera f. L. sprememba sreče, placatae fortuna procellae Pr. ugodno znamenje; occ.
a) (dobra) sreča: etiam propter fortunam saepius imperia mandata Ci., ipsa fortuna caeca est Ci., bonos civīs adiuvat fortuna Ci., superbum se praebuit in fortuna Ci. ep., nostri ab duce et a fortuna deserebantur C., dum f. fuit V., occidit spes omnis et fortuna nostri nominis H., fortunam sibi ipsum facere L., fortuna indulgendo ei numquam fatigata Cu., ne fortunam suam nimis onerando fatiget Iust.; od tod: per fortunas provide Ci. ep. za tvojo srečo! za božje delo!
b) nesreča, nezgoda: contra fortunam paratus armatusque Ci., pecuniam si umquam fortuna ademit Ci., commiserari fortunam Graeciae N., sperans ibi suam fortunam occuli posse N., arte emendaturus fortunam H.

3. pooseb. Fortūna -ae, f Fortúna, Sreča, Usoda, boginja sreče, boginja usode: Bona Fortuna Ci., Fortunae fanum Ci., illa rerum humanarum domina Fortuna Ci., Fortuna, quae regis Antium H., ludus Fortunae H. ali Fortunae pila Aur. igra, igrače Usode, Fort. Praenestina L., Fors Fortuna, gl. fors; Fortunae Antiatinae Suet. ancijski Fortuni, vedežujoči sestri, ki so ju častili v Anciju; preg.: audentes Fortuna iuvat V.; aliteracija: Fortunae filius H. srečnež.

4. meton. (zunanji) položaj, mesto (ki ga kdo v človeški družbi zavzema), stan, okoliščine, razmere: quorum (servorum) fortuna est infima Ci., in … infimi generis hominum condicione atque fortuna Ci., viri ac mulieres omnis fortunae ac loci Ci. = bogatega in ubogega, plemenitega in neplemenitega stanu, cuius ordinis, cuius generis, cuius denique fortunae? Ci. zunanjih razmer, bogat ali ubog? quem et ex quanto regno ad quam fortunam detulisset N. v kakšne razmere, in maxima fortuna (najvišjem stanu) minima licentia est S., gradūs dignitatis fortunaeque L., patre libertino humili fortunā ortus L., magna f. L. visok stan, oneratus fortunae apparatibus suae L. svojega (plemiškega, knežjega) stanu (dostojanstva), intra fortunam debet quisque manere suam O., homines eiusdem fortunae Ps.-Q., similitudo fortunae, ceteri fortunae paratūs T.; occ.
a) kar je komu po žrebu pripadlo, (del)ež: cui triplicis cessit fortuna novissima regni O.
b) imetje, imovina, premoženje, blagó; večinoma v pl.: fortunas aratorum vendidisti Ci., fortunas patrias recuperare Ci. dediščino, pecuniā fortunisque nostris contentus sit Ci., alicui bona fortunasque adimere Ci., fortunas amittere Ci., (Hannibal) simulans se suas fortunas illorum fidei credere N., fortunae exercitūs C. ali militum L., omnibus fortunis sociorum consumptis C., fortunis omnibus adesis T., fortunarum pericula Q.; redko v sg.: Vell., cum gratiā fortunāque crevisset N., quo mihi fortunam, si non conceditur uti? H., castra plena omnis fortunae publicae privataeque L., superior fuit ordine (po stanu) inferior fortunā L., fortuna, qua uterque abundabat Q., pro fortuna quisque apparatis epulis excipit hospitem T.

forzado prisiljen, nenaraven

trabajos forzados prisilno delo
forzado m kaznjenec

forzoso potreben, neogiben, prisiljen

aterrizaje forzoso prisilni pristanek (letala)
venta forzosa prisilna prodaja
situación forzosa stiska
trabajos forzosos prisilno delo
ser forzoso obvezen biti

fou, fol, folle [fu, fɔl] adjectif nor, blazen, brezumen, neumen; nespameten, nepremišljen; brezglav; ogromen; masculin norec, blaznež; tekač (pri šahu)

fou de colère besen od jeze
folle farine féminin paliska, s prahom pomešana moka v mlinu
un argent fou ogromno denarja
un succès fou velikanski uspeh
pensée féminin folle nora misel
tête féminin folle norec
aiguille féminin folle ponorel (pokvarjen) kazalec (pri uri, kompasu, ki ne kaže pravilno)
maison féminin de fous (figuré) norišnica
histoire féminin de fous nerazumljiva, fantastična zgodba
fou masculin furieux pobesnel norec
fou de cour dvorni norec
avoir un travail fou imeti dela čez glavo
devenir fou zblazneti
être fou de musique biti nor na glasbo
il y a un monde fou kar tare se ljudi
faire le fou noreti, uganjati norčije
folle graine ne périt point (proverbe) kopriva ne pozebe
bien fou qui s'oublie vsakdo je sebi najbližji
j'ai mis un temps fou à finir ce travail ogromno časa sem porabil, da sem končal to delo
à chaque fou sa marotte (proverbe) vsakdo ima svojo manijo

fourmi [furmi] féminin mravlja; figuré čebela, marljiv človek

fourmi ailée, rouge krilata, rdeča mravlja
fourmi blanche bela mravlja, termit
travail masculin de fourmi zelo marljivo delo
avoir une activité de fourmi biti priden ko mravlja
avoir, sentir des fourmis dans les jambes imeti mravljince, mravljinčenje v nogah
fourmi lion masculin volkec (mravlja)

fournir [furnir] verbe transitif dobaviti, preskrbeti, oskrbeti (quelqu'un de quelque chose koga s čim); nuditi; dati na voljo; izstaviti (ček); navesti (razloge); opravljati; verbe intransitif prispevati (à k)

fournir un restaurant oskrbovati restavracijo (de quelque chose, en quelque chose s čim)
fournir du travail aux ouvriers priskrbeti delo delavcem
se fournir chez oskrbovati se pri, nakupovati pri
fournir à la dépense, aux frais prispevati k izdatkom, stroškom
fournir des renseignements à la police dati informacije policiji
il a fourni un alibi au tribunal navedel je alibi sodišču
fournir une preuve dati, navesti dokaz
fournir un gros effort zelo se potruditi
fournir un travail considérable opraviti znatno delo

fragmentaire [-tɛr] adjectif odlomkoven, nedokončan, delen, nepopoln

travail masculin fragmentaire nedokončano delo

fragua ženski spol kavačnica, vigenj; ključavničarstvo; tvornica laži

volver a la fragua (delo) predelati

freskántski (-a -o) adj. um. di affresco, degli affreschi; a fresco:
freskantsko delo pittura a fresco

frontalier, ère [-lje, ɛr] adjectif obmejni; masculin mejni prebivalec

travailleur masculin frontalier mejni prebivalec, ki ima delo onstran meje

Frontīnus -ī, m, Sextus Iūlius Frontīnus Sekst Julij Frontín, l. 70 po Kr. mestni pretor, od l. 76—78 se je bojeval v Britaniji in premagal Silure; pozneje se je odlikoval v germanskih vojnah. Pod Domicijanom je živel umaknjeno in se ukvarjal s pisateljevanjem; Nerva mu je l. 97 po Kr. zaupal službo vodovodnega oskrbnika (curator aquarum). Umrl je okrog l. 105 po Kr.: Mart., T., Plin. iun. Ohranili so se njegovi spisi:

1. De agrorum qualitate in De controversiis libri II (oboje zemljemerske vsebine).

2. Strategematon (ali Strategematicon) libri IV (zbirka vojaških anekdot).

3. Liber de aquis (aquae ductibus) urbis Romae. Izgubilo pa se je delo De re militari.

frūx, frūgis, f, nom. sg. le redek (fruī; frūx torej pravzaprav = „porabna stvar“)

1. sad, poljski pridelek, poljščina; v pl.: Sen. ph., Q., Gell. idr. terrae fruges Ci., ad Athenienses Ceres dicitur fruges adtulisse Ci., ubertas frugum et fructuum Ci. poljskih pridelkov in drevesnih sadežev, vini et olei decumas et minutarum frugum Ci. zrnja, terra feta frugibus (žita) et vario leguminum genere (raznovrstnega sočivja) Ci. (prim.: frugum sunt duo genera, frumenta, ut triticum, hordeum, et legumina, ut faba, cicer Plin.), ager frugum fertilis S., fertilis frugum … tellus H., natura frugum Plin., frugum inopia Suet.; meton.: medicatis frugibus offa V. kepa iz čarodejnih zelišč, imponi (sibi) videt (taurus) fruges O. moka, daritvena moka. Redkeje v sg.: ut non omnem frugem … in omni agro reperire possis Ci., si … placaris … hornā fruge larīs H., sine fruge tellus O., mensae tostae frugis egentes O. brez kruha, spicea frux Aus.

2. (drevesni) sad, sadje, sad ali plod sploh: lentiscus ter fruges fundens Ci. poet., quercus et ilex fruge pecus (prasce) iuvat H., arbor curvetur frugibus Col. poet.

3. metaf.
a) sad, dozorelost, zrelost, korist, uspeh: quantae fruges industriae sunt futurae Ci., (carmina) expertia frugis H. brez nravne koristi, brez jedra, bonam frugem libertatis ferre L., ad frugem perducere Q., ingeniorum praecox genus non temere pervenit ad frugem Q. ne dozori, ne (ob)rodi sadu, inseris aures fruge Cleantheā Pers. s Kleantovim sadom = s Kleantovim naukom.
b) porabnost, sposobnost, koristnost, nravna sposobnost, poboljšanje, vrlost, vrlina: animum ad frugam applicare Pl., aliquem ad frugem compellere Pl. spametovati koga, aliquem ad frugem conrigere Pl. spreobrniti k dostojnemu življenju, multos audivi se ad bonam frugem recepisse Ci. da so se spreobrnili k poštenemu življenju, da so se spametovali, frugem tuam periclitabor Ap., multa alia ad bonam frugem ducentia Gell. mnoga druga napotila k pravi kreposti, veteres nequam dixere hominem nihili neque rei neque frugis bonae Gell., evadere ad bonam frugem Lact., deviare a fruge bona Amm. Od tod dat. finalis frugī ali bonae frūgī (frūgī bonae).

4.
a) (o osebah) sposoben, dober, prida, priden, pošten, vrl, redoljuben, pameten, zmeren: lena, quae frugi esse vult Pl., benignusne an bonae frugi sies Pl., bonus vir numquam est neque frugi bonae Pl., nec probus est nec frugi bonae Pl. niti pošten niti vrl, si frugi est Pl. če svoje delo dobro opravi, frugi es Ter., qui sit frugi Ci., permodestus ac bonae frugi Ci., frugi factus est ille Ci., sum bonus et frugi H. Ker lat. nima pt. pr. glag. esse, se ta dat. samostalniku neposredno prideva (kakor npr. v sl. „prida učenec“, „zanič pero“): homo frugi Ter., Q., Suet. idr. dober človek, pošten človek, poštenjak, dobra duša, poštena duša: Diodorus, homo fr. Ci., fr. servus Ci., amicus fr., fr. parens Amm., vir fr. Aus.; z gen.: multarum rerum frugi vir Fr. Frūgī Poštenjak, Vrli, priimek L. Kalpurnija Pizona (gl. Calpurnius).
b) (o stvareh) skromen, zmeren, skromno opremljen: victus Q., ientacula Mart., atrium, cena Plin. iun.

Opomba: Komp. frūgālior -ius, superl. frūgālissimus 3, adv. frūgāliter (od adj. frūgālis -e). — Nom. sg. frūx (star. = dat. frūgī): Aus., homofrux (= homo frugi) Enn.

función ženski spol opravek, opravilo, izvrševanje, funkcija; domača slavnost, veselica, svečanost; gledališka predstava; vojni pohod

función de aficionados diletantska predstava
función de despedida poslovilna predstava
cesar en las funciónes ustaviti delovanje, nehati službo
ejercer una función opravljati delo (funkcijo)
entrar en funciónes nastopiti službo, stopiti v veljavo

furioso

A) agg.

1. besen:
è furioso contro di noi besen je na nas
la tua reazione l'ha reso furioso tvoja reakcija ga je razbesnela

2. buren, razburkan, silovit, divji:
mare furioso razburkano morje
opposizione furiosa divje upiranje

3. nagel, na hitro opravljen:
un lavoro furioso naglo opravljeno delo

B) m psihiatr. pacient v agitiranem stanju:
reparto furiosi zaprti oddelek

gacha ženski spol kaša, tekoča masa; jeza

gachas pl mlečna kaša
¡ánimo a las gachas! krepko na delo!

galeja samostalnik
nekdaj (vrsta ladje) ▸ gályaPovezane iztočnice: veslač na galeji