Franja

renchérir [rɑ̃šerir] verbe transitif zopet, še podražiti (le papier papir); dati višjo ponudbo; verbe intransitif postati še dražji, še se podražiti

renchérir sur iti še dljé (kot drugi), pretiravati
il renchérit sur tout ce qu'il entend raconter on pretirava vse, o čemer sliši govoriti

rendir [-i-] premagati, obvladati, na tla vreči, podvreči, ukloniti; utruditi; predati, vrniti, nazaj dati; pokazati

rendir el alma, rendir el espíritu izdihniti dušo
rendir las armas (voj) položiti orožje
rendir beneficio prinesti dobiček (korist)
rendir cuenta dati (ob)račun
rendir fruto roditi sadove
rendir su juicio (ante) dati se prepričati; popustiti
rendirse predati se, vdati se, podvreči se; popustiti; utruditi se, opešati
rendirse de fatiga onemoči od utrujenosti
rendirse a la razón dati se prepričati
rendirse de trabajar demasiado pretegniti se od dela

rendre* [rɑ̃drə] verbe transitif zopet dati, nazaj dati, vrniti; dajati, obroditi; zavrniti, ne sprejeti (darilo, blago, robo); izročiti (pismo); commerce prinašati dohodke, dobiček; širiti, oddajati (vonj); revanširati se (quelque chose za kaj), poplačati; interpretirati, predstaviti; narediti, delati; biti donosen, dobičkonosen; rentirati se, obrestovati se, izplačati se

se rendre iti, napotiti se; kreniti (à, en, dans, chez v, k); odzvati se (à une invitation povabilu); vdati se, predati se; izlivati se (reka)
rendre l'âme, l'esprit, le dernier soupir izdihniti (dušo)
rendre les armes položiti orožje, vdati se
se rendre à l'avis de son père ukloniti se očetovemu mnenju
rendre bien biti donosen, biti izdaten
rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
rendre capable usposobiti
se rendre caution biti porok, jamčiti
rendre quelqu'un célèbre proslaviti koga
rendre compte à quelqu'un da(ja)ti komu račun, odgovor; podati poročilo, sporočiti
cette copie ne rend pas bien l'original ta prepis ne podaja, ne interpretira dobro izvirnika
se rendre compte de quelque chose zavedati se česa, iz, sprevideti, spoznati kaj
rendre son déjeuner izbljuvati kosilo
se rendre au désir de quelqu'un ustreči želji neke osebe
rendre de la distance startati iz večje razdalje kot drugi (o konju)
cette expression ne peut se rendre en français ta izraz se ne da prevesti v francoščino
rendre les derniers devoirs à quelqu'un izkazati komu zadnjo čast
se rendre à l'évidence uvideti, pustiti se prepričati
rendre une forteresse predati trdnjavo
rendre gorge bruhati, bljuvati, figuré nazaj dati prisilno, kar je bilo nezakonito pridobljeno
rendre grâce(s) à quelqu'un biti hvaležen komu, zahvaliti se komu
rendre heureux quelqu'un osrečiti koga
rendre hommage à quelqu'un pokloniti se komu, izkazati čast komu
rendre un jugement izreči sodbo
rendre fustice à quelqu'un priznati komu (njegove zasluge, vrednost)
c'est une fustice à lui rendre to se mu mora pustiti
rendre la justice soditi, deliti pravico
se rendre aux larmes de quelqu'un dati se omehčati zaradi solz kake osebe
se rendre maître de quelque chose zagospodovati nad čem, postati gospodar česa
rendre nul (juridique) razveljaviti
rendre de bons offices à quelqu'un izkazati, narediti dobre usluge komu
le rendre, rendre la pareille, rendre la monnaie de sa pièce vrniti milo za drago, ničesar komu ne ostati dolžan
se rendre sur place napotiti se, iti na mesto (samo)
cette plaie rend beaucoup (de pus) ta rana se močno gnoji
rendre raison de quelque chose objasniti kaj
rendre le salut odzdraviti
rendre le sens podati smisel
rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
rendre témoignage à quelqu'un pričati za koga
rendre tranchant (na)ostriti
se rendre à son travail iti na delo
rendre tripes et boyaux (populaire) obilno bljuvati; bruhati
rendre visite à quelqu'un obiskati koga
rendre sa visite à quelqu'un vrniti komu obisk
cela rend (familier) to dobro nese, je donosno
ça n'a pas rendu predvideni rezultat ni bil dosežen
Dieu vous le rende! Bog vam povrni, plačaj!

renounce² [rináuns] prehodni glagol
odreči se, odpovedati se, opustiti (navado), prekiniti; zavrniti, odbiti, odkloniti, odstopiti (kaj); zatajiti, zanikati, preklicati, ne (več) prizna(va)ti; (kartanje) ne dati barve, ne odgovoriti na barvo, ker je nimamo
neprehodni glagol
odreči se; ne moči odgovoriti na barvo pri kartanju

to renounce s.o.'s authority ne več priznavati avtoritete neke osebe
to renounce a design opustiti namero (namen)
he renounced the idea of doing it odrekel se je misli (opustil je misel), da bi to naredil
to renounce a prodigal son zavreči zapravljivega sina
to renounce the world odreči se posvetnemu življenju

rent² [rent]

1. samostalnik
najem, najemnina, stanarina, zakup, zakupnina
ameriško posestvo v zakupu

for rent odda se; (daje se) v zakup
a heavy rent visoka najemnina
subject to rent podvržen najemninskemu davku
water rent vodarina
to let for rent dati v zakup, v najem
to take at rent vzeti v zakup, v najem

2. prehodni glagol
najeti, v najem vzeti, v zakup vzeti (from od)
plač(ev)ati najemnino, zakupnino
ameriško dati komu kaj v najem, v zakup
ameriško posoditi
neprehodni glagol
biti dan v najem, v zakup; biti v najemu, v zakupu

a low-rented farm kmetija z(a) nizko zakupnino
he rents his tenants low on jemlje malo od svojih zakupnikov (najemnikov)
this house (apartment) rents for (at) ta hiša (to stanovanje) se da v najem za...

re-nūntiō -āre -āvī -ātum (re in nūntiāre )

I.

1. sporočiti (sporočati) (nazaj), poročati (nazaj), javiti (javljati), naznaniti (naznanjati), naznaniti (naznanjati): z acc.: Pl., Suet. idr., renuntiare responsum Ter.; z de in abl.: mihi renuntiatum est de obitu filiae tuae Ci. ep.; z ACI: Pl., Ter. idr., renuntio (izjavljam) vobis nihil esse, quod … Ci., renuntiatum est (prišla je vest) vicisse Boeotos N.; z odvisnim vprašanjem: N. idr., renuntiat, quae ibi perspexisset C.; abs.: Ter., num domum renuntio Pl.; occ.
a) službeno (uradno) naznaniti (naznanjati), najaviti (najavljati), sporočiti (sporočati), poročati: aliquid ad senatum Ci., aliquid in concilium L., legationem Ci. o svojem poslanstvu.
b) (izvoljenega oblastnika) javno naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati, razglaševati), proglasiti (proglašati), oklicati (oklicevati): v act. z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom.: Varr., L., Plin. iun. idr., praetorem Ci., Murenam consulem Ci., eo die consul omnibus centuriis P. Sulla renuntiatus est Ci.

2. javno naznaniti (naznanjati), javno reči, javno povedati, javno govoriti o kom, čem: hostium numerum Ci. ep., repudium alicui renuntiare Pl., Ter. naznaniti ločitev (zakona) = odpovedati zakon.

3. renuntiare sibi vzeti (jemati) si k srcu, posvetiti (posvečati) se čemu, v duhu si reči (govoriti) kaj: nihil horum, quae facis, posse subduci Sen. ph., quanta sit humani ingenii vis Q. —

II.

1. odpovedati (odpovedovati), odreči (odrekati), preklicati (preklicevati), zanikati (zanikavati, zanikovati), oporeči (oporekati): (alicui) amicitiam L., N., T., alicui hospitium Ci., decisionem tutoribus Ci., quae regi convenissent cum Lacedaemoniis N.; zlasti odreči komu vabilo na kosilo = ne odzvati se povabilu na kosilo, odkloniti vabilo na kosilo: renuntiare ad aliquem Pl., ego illi ad prandium promissisem, ad cenam renuntiassem Sen. rh.

2. pren. odpovedati (odpovedovati) se čemu, izogniti (izogibati) se česa, opustiti (opuščati) kaj, izmakniti (izmikati) se čemu, odtegniti (odtegovati) se čemu, pustiti (puščati) kaj, opustiti (opuščati) kaj, slovo dati (dajati) čemu, odreči (odrekati) se čemu: civilibus officiis Q., vitae Suet., advocationibus Plin. iun., mundo Cypr.

reparaître* [rəparɛtrə] verbe intransitif zopet se pojaviti, se prikazati, se dati videti

réparer [repare] verbe transitif popraviti, reparirati; izboljšati; spraviti zopet v red; nadomestiti, povrniti (škodo); dati zadoščenje; poročiti zapeljano dekle; spolirati, zgladiti, zbrusiti

se réparer zopet priti v red, zopet ozdraveti
réparer un appareil de radio, une voiture en panne popraviti radijski aparat, avto v okvari
réparer ses forces, sa santé priti spet k moči, ozdraveti
réparer une perte, une faute nadomestiti izgubo, popraviti napako

repartee [repa:tí:]

1. samostalnik
hiter, odrezav, duhovit odgovor; pripravljenost, sposobnost za tak odgovor, odrezavost

quick (prompt) in repartee odrezav, hitrega odgovora
to have a great power of repartee biti zelo duhovit ali odrezav

2. neprehodni glagol
(redko) hitro, odrezavo, duhovito odgovoriti; dati hiter, odrezav odgovor

re-pendō -ere -pendī -pēnsum (re in pendere)

1. nazaj (od)tehtati, zopet (znova, spet) odtehtati (odtehtavati), z isto težo (mero) (v isti teži, meri) zopet (znova, spet) da(ja)ti, vrniti (vračati): rependere pensa O., Pr. odtehtano prejo.

2. odtehtati (odtehtavati), odmeriti (odmerjati), izplačati (izplačevati): Plin., Stat., Val. Max., rependere aurum pro capite Ci. odtehta(va)ti zlato za glavo = z zlatom odtehtati glavo = caput auro Vell.; pesn.: miles repensus auro H. odkupljen za drag denar, captivam manum ductore rependere Sil. rešiti.

3. metaf.
a) vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati), plačati (plačevati), poplačati (poplačevati): T., Ph., Stat. idr., gratia facto nulla rependatur O., rependere pretium vitae Pr., vices Pr., S. isto z istim, tako odmeriti, kakor se je komu merilo, milo za drago, si magna rependam V. če povrnem veliko z velikim = dobroto bogato povrnem, hac vitam servatae dote rependis? O. rešitev življenja, beneficia iniuriis Sen. ph. vrnem.
b) odtehtati (odtehtavati) = zopet poravnati (poravnavati), nadomestiti (nadomeščati), kaznovati: Plin. iun., Val. Fl. idr., damna formae ingenio O., poenas pares sceleribus Sen. tr. (u)trpeti kazen, kaznovati se, culpam culpā O. poravnati, maestam noctem Stat. maščevati, fatis contraria fata V.
c) duševno, v duhu (pre)tehtati = pretehtati (pretehtavati), preudariti (preudarjati), razmisliti (razmišljati), premisliti (premišljati, premišljevati) kaj, o čem: facta Cl.

replace [ripléis] prehodni glagol
nadomestiti (by, with z)
zopet namestiti (položiti, postaviti) (in v)
postaviti na prejšnje mesto; dati nazaj, vrniti; stopiti na, zavzeti mesto, izpodriniti, zastopati (koga) (as kot)
izpolniti mesto (kake osebe), zamenjati koga (by s kom)

to replace a lost book nadomestiti izgubljeno knjigo
paper money has replaced specie papirnati denar je izpodrinil kovanega
to replace a sum of money borrowed vrniti izposojeno vsoto denarja

repolish [ri:pɔ́liš] prehodni glagol
zopet zgladiti, (s)polirati, poleščiti
figurativno dati nov sijaj

répondre* [repɔ̃drə] verbe transitif odgovoriti, odgovarjati, odvrniti; juridique izdati odlok, odločbo; verbe intransitif dati odgovor; ugovarjati; zagotavljati (que ... da ...); javiti se (à quelque chose na kaj); figuré upravičiti (zaupanje), izpolniti (upanje); vrniti, vračati (vljudnost, dobroto) ustrezati, biti simetričen, biti enakovreden (à quelque chose čemu); reagirati (à quelque chose na kaj); jamčiti, biti porok, biti odgovoren (de quelqu'un, quelque chose za koga, za kaj); prevzeti, nositi odgovornost (de za)

se répondre ustrezati si; sam si dati odgovor; medsebojno si odgovarjati; izmenoma peti; razumeti se
répondre à l'appel odzvati se pozivu
répondre à l'attente de quelqu'un izpolniti pričakovanje kake osebe
je réponds de cet employé jamčim za tega uslužbenca
j'en réponds jamčim za to, na to se lahko zanesete
répondre des dettes de sa femme obvezati se za plačilo dolgov svoje žene
je ne réponds de rien ne odgovarjam za nič, nič ne jamčim
répondre pour un débileur biti porok za dolžnika
répondre à une invitation odzvati se vabilu; sprejeti povabilo
ce n'est pas répondre, vous ne répondez point to ni noben odgovor (na moje vprašanje)
les marchandises ne répondent pas à l'échantillon blago ne ustreza vzorcu
répondre à ses parents (nazaj) odgovarjati staršem (o otroku)
répondre vertement à quelqu'un ostro komu odgovoriti
répondre par retour du courrier odgovoriti z obratno pošto
répondre à un salut odzdraviti
répondre à la force par la force, à la haine par l'amour na silo odgovoriti s silo, na sovraštvo z ljubeznijo
ces freins répondent bien te zavore dobro reagirajo, delujejo
ce chien répond au nom de Castor ta pes sliši na ime Kastor
la douleur lui répond à la tête, dans la main bolečino posredno čuti v glavi, v roki
(téléphonie, télégraphie, télévision) j'ai fait le numéro, ça ne répond pas klical sem številko, pa se nihče ne javi
bien répondu! (familier) dober odgovor!

re-porrigō -ere (re in porrigere) zopet (znova, ponovno, spet) da(ja)ti, zopet (znova, ponovno, spet) ponuditi (ponujati), zopet (znova, ponovno, spet) (po)moliti ((po)maljati): phialam Petr.

reposar k počitku spraviti, počitka dati

reposar la comida počivati po kosilu; počivati; uležati se
reposarse usesti se (tekočina)

reposer [rəpoze] verbe transitif zopet, nazaj položiti, postaviti; umiriti, dati počitek, osvežiti; verbe intransitif počivati, mirovati, ležati; spati; figuré ostati, temeljiti, počivati (sur na)

se reposer odpočiti si, počivati; zanesti se (sur na); uležati se (vino)
reposer ses yeux, sa vue odpočiti si oči, vid
reposez armes! (puške) k nogi!
n'avoir pas où reposer sa tête vedeti, kam bi položil glavo
ici repose tukaj počiva (nagrobni napis)
se reposer sur ses lauriers (figuré) počivati na svojih lovorikah, zadovoljiti se s prvim uspehom
reposez vous sur moi! zanesite se name!
cette lumière douce repose la vue vid se spočije ob tej mili svetlobi, luči
reposer la question de canfiance zopet postaviti vprašanje zaupnice

reprieve [riprí:v]

1. samostalnik
odgoditev, odlaganje, odložitev, odlašanje (izvršitve smrtne obsodbe); odlog; pomilostitev, milostni odlog; podaljšanje roka; premor, odmor; rešitev (od)

2. prehodni glagol
odgoditi, odložiti, odlašati, odlagati (izvršitev smrtne obsodbe), pomilostiti; oprostiti, rešiti (from pred)
dati odlog ali drug rok, začasno odložiti
figurativno dati komu duška, dovoliti premor, odmor

re-prōmittō -ere -mīsī -missum (re in prōmittere)

1. obljubiti (obljubljati, obljubovati), obetati kaj kot nadomestilo za kaj drugega, nasproti (v zameno) obljubiti (obljubljati), obetati, dati (dajati) protiobljubo (protiobljube): Fr., Veg., Iust., M., repromittam istoc nomine solutam rem futuram Pl., qui conere noctu clanculum rus ire, dotem ne repromittas, vafer Afr. fr., in referenda autem gratia hoc vobis repromitto semperque praestabo Ci., quantum aequius et melius sit dari repromittique si peieres Ci., repromittis tu abhinc triennium Roscio Ci., non mehercule, inquit, tibi repromittere istuc quidem ausim Ci., ad hunc gustum totum librum repromitto Plin. iun., de cognomine intercessit Augustus, eo contentum repromittens, quod se defuncto suscepturus esset Suet., cum quidam privato sumptu emissuros se repromitterent Suet.

2. zopet (znova, ponovno, spet) obljubiti (obljubljati): tunc ultro inopinatus advenerat imperaturum quoque brevi repromittens Suet.

3. sploh obljubiti (obljubljati, obljubovati), obetati: Eccl.

re-pudiō -āre -āvī -ātum (prim. pudēre)

1. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati), odbi(ja)ti, zavreči (zametati, zametavati, zametovati), prezreti (prezirati) (naspr. assumere, accipere, recipere): pecuniam a Philippo rege missam N., consilium Ter., neque suam (sc. Ariovisti) neque populi Romani gratiam repudiaturum C., repudiare vota et preces Ci., pacem Ci., L., iracundia omnibus in rebus repudianda est Ci., consilium senatus a re publicā Ci. državi odtegniti.

2. occ.
a) kako dediščino, volilo odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), odbi(ja)ti,: Icti.
b) (o zaročencih, poročencih) zavreči (zametati, zametavati, zametovati), dati (dajati) slovo, ločiti (ločevati) se od koga: repudiatus repetor Ter., uxorem Suet., sponsum, sponsam Suet.

repulsar zavrniti, odbiti, »košarico« dati