Franja

Zadetki iskanja

  • fijar pritrditi, pričvrstiti, ustaliti; določiti, ugotoviti; fotografija fiksirati

    fijar la atención en (sobre) a/c pritegniti pozornost na kaj
    fijar carteles en las esquinas nalepiti lepake na uličnih vogalih
    fijar la hora določiti uro
    fijar los ojos (la vista) upreti oči
    fijar un plazo določiti termin
    fijarse paziti (se); obrniti pozornost (en na), zapaziti, v poštev vzeti
    no me fijo en ello za to se ne menim, na to se ne oziram
    ¡fíjese (bien)! pazite!
    ¡fijarse! pozor!
  • fimbria -ae, f, nav. pl. fimbriae -ārum, f (najbrž iz *find-sria: findere) ob tkanini puščene niti osnutka = závrniki, niti, resice, franže: Varr., Petr., Ap., Vulg. cura fimbriarum Plin. puljenje niti (bolnih za vročico), si manibus quis … fimbrias diducit Cels., fimbriae vestimentorum P. F.; sg. kolekt. fimbria vestimenti Vulg. iz resic napravljen rob (obšiv) obleke; pren.: fimbriae cincinnorum Ci. konci kodrov. — Kot rim. priimek Fimbria -ae, m Fímbrija:

    1. C. Flavius F. Gaj Flavij F., „homo novus“, ki se je l. 101 dokopal do konzulske časti, čislan kot sodnik in govornik: Ci.

    2. C. Flavius F., marijevec in Cinov tovariš; v vojni z Mitridatom se je kot legat sprl s poveljnikom Valerijem Flakom in ga tudi l. 86 umoril, a ga je Sula premagal; nato je F. v Pergamu l. 84 naredil samomor.: Ci., L.
  • flāminius 3 (flāmen 2) posebnega (zlasti Jupitrovega) svečenika, flamenov, flamenski: aedes, lictor P. F. Subst.

    1. flāminia -ae, f
    a) (sc. domus) dom (hiša) Jupitrovega svečenika: Fabius Pictor ap. Gell.
    b) (sc. uxor) žena Jupitrovega svečenika: Hier. (z obl. flaminea).
    c) (sc. camilla) pomočnica žene Jupitrovega svečenika: P. F.

    2. flāminium ali pravilneje flāmōnium -iī, n (sc. sacerdotium) služba -, dostojanstvo posebnega svečenika, flamenstvo: L., Val. Max., Gell., cuius (Caesaris) … flaminium cur reliquisti? Ci., flamonium Claudiale T., Diale flaminium Suet. — Od tod Flāminius 3 Flamínij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

    1. C. Flāminius Gaj Flaminij; ko je bil l. 232 tr. pl., je bil na njegovo pobudo sprejet predlog zemljiškega zakona, l. 227 je upravljal preturo na Siciliji, l. 223 kot konzul potolkel Insubre ob Adi ter kot cenzor l. 220 zgradil na Marsovem polju Flaminijev cirkus in Flaminijevo cesto iz Rima preko Narnije in Spolecija v Fanum (Fanum). Padel je l. 217 v bitki s Hanibalom ob Trazimenskem jezeru: Ci., N., L., L. epit.

    2. njegov istoimeni sin; kot konzul se je l. 187 uspešno bojeval okrog Genove ter l. 181 ustanovil naselbino Akvilejo: L.

    3. C. Flam., l. 66 pretor skupaj s Ciceronom: Ci.

    4. C. Flam., Katilinov privrženec: S. — Kot adj. Flāminius 3 Flaminijev, flaminijski: circus Flam., ob katerem je bilo tržišče za steklenino, N. ap. Prisc., L., L. epit., Mart., prata Flam. L., via Flam. Ci., L. ali Flam. via O., T., Suet. tudi samo Flaminia -ae, f (sc. via) Mart., Iuv., T. — Od tod zopet adj. Flāminiānus 3 flaminijski: ostenta Ci.
  • flor ženski spol cvetlica, cvet; laskanje; deviškost, devištvo; medicina mesečno perilo

    flor del amor marjetica
    flor de azahar oranžno cvetje (zlasti pri poročni slavnosti)
    flor de azufre žvepleni cvet
    flor de la canela (fig) najboljše, najfinejše
    flor de la harina najboljša moka
    flor de mayo šmarnice
    flor de primavera marjetica
    flor de la vida, flor de la edad mladost
    pan de flor najboljši kruh
    la flor y nata de la sociedad cvet (elita, smetana) družbe
    a flor de vodoravno, enako z
    a flor de agua komaj se dotikajoč vode, tik nad vodo
    a flor de tierra na zemeljski površini
    de mi flor sijajen, izvrsten
    caer en flor umreti v cvetu let
    dar en la flor (de) pravilno zadeti
    entender la flor (a) spregledati namere kake osebe
    perder la flor odcveteti
    quitar, llevarse la flor posneti smetano
    tener por flor a/c česa slabega se navaditi
    ¡esta flor le faltaba al ramo! (samo) še tega se je manjkalo!
    flores pl laskanje, pokloni, komplimenti, prazne fraze
    flores blancas (med) beli tok
  • fondo moški spol tla, dno, rečna struga, osnova, temelj, bistvo; ozadje; kapital, fond

    fondo de amortización amortizacijski fond
    fondo de reserva rezervni fond
    a fondo temeljito, iz temelja
    de fondo važen, pomemben
    de bajo fondo plitev
    de mucho fondo globok
    en el fondo v osnovi, pravzaprav, natančno vzeto
    sin fondo neosnovan, neutemeljen; brezdanji, neskončen
    artículo de fondo uvodni članek
    hombre de fondo človek znanja
    hacer fondo de a/c graditi na čem
    ir a(l) fondo iti na dno, propasti
    irse a(l) fondo potopiti se
    fondos pl premoženje, kapital, denar; vodna globina
    estar desprovisto (falto) de fondos ne razpolagati s kapitalom
    estar en fondos imeti razpoložljiv denar, biti pri denarju
    fondos públicos državni papirji
  • Fontēius 3 Fontéj(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Tuskula. Poseb.

    1. T. Fonteius Crassus Tit Fontej Kras, l. 210 poveljnik v Hispaniji: L.

    2. T. Font. Capito Tit Font. Kapiton je od l. 178 do 176 poveljeval v Hispaniji: L.

    3. M. Font. Mark Font., padel l. 91 pri Askulu: Ci.

    4. sin prejšnjega (z istim imenom) je bil ob Sulovi diktaturi legat v Hispaniji, potem v Makedoniji, pozneje od l. 77 do 75 v Narbonski Galiji: Ci. Njegova sestra Fonteja (Fonteia) je bila Vestalka: Ci.

    5. C. Font. Capito Gaj Font. Kapiton je l. 37 z Mecenatom izposloval mir med Antonijem in Oktavijanom: H.

    6. njegov sin z istim imenom, prokonzul v Aziji: T.

    7. nekega konzula Fonteja v cesarski dobi omenja: Iuv. (13, 17). Kot adj.: gens Fontēia Ci. Fontejev rod. — Od tod adj. Fontēiānus 3 Fontejev, fontejski: nomen Ci.
  • Fūfius 3 Fúfij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Kal (Calēs). Poseb.

    1. Q. Fūfius Calēnus Kvint Fufij Kalen (= iz Kal), nasprotnik Tiberija Grakha: Ci.

    2. L. Fuf. Lucij Fuf., je l. 98 M. Akvilija tožil izsiljevanja; toženca je zagovarjal sloveči govornik M. Antonij: Ci.

    3. Q. Fūf. Calēnus, tr. pl. l. 61, je sodnike pripravil do tega, da so obtoženega Klodija oprostili; l. 59 je kot pretor držal s Cezarjem ter mu dobro služil v galski in državljanski vojni. Konz. l. 47, po Cezarjevi smrti Antonijev pristaš, umrl l. 41: Ci., C., Hirt.

    4. C. Fuf. Geminus Gaj Fuf. Gemin, konz. l. 29 po Kr., Livijin ljubljenec, pozneje na Tiberijevo povelje usmrčen: T.

    5. Fūfius, neki gledališki igralec: H.
  • fumar kaditi

    fumar en boquilla kaditi z ustnikom
    fumar en pipa pipo kaditi
    papel de fumar cigaretni papir
    fumarse la clase »špricati« šolo
    fumarse toda su paga ves svoj denar zaveseljačiti (zapraviti)
    fumarse u/c popolnoma kaj pozabiti
  • fūnālis -e (fūnis)

    1. k vrvi (motvozu) spadajoč, vrvi (gen. sg.): stridor f. Prud. vrvi (motvoza) ob prači; subst. fūnāle -is, n vrv (motvoz) ob prači: funda media duo funalia (po drugi verziji: scutalia) imparia habebat L.

    2. occ.
    a) na vrvi viseč; subst. fūnāle -is, n lestenec: Cl., lampadibus densum f. O.
    b) iz vrvi narejen, npr. cereus f. voščena sveča, voščena plamenica iz vrvi, voščenica, plamenica: (C. Duellius) delectabatur cereo funali et tibicine Ci., Gaius autem Duellius … ad funalem cereum praeeunte tibicine … a cena domum reverti solitus est Val. Max.; enako tudi candela f. Serv. in subst. fūnāle -is, n: noctem flammis funalia vincunt V., hic ponite lucida funalia H., clara funalia Sil., praelucere funalia iussit Fl.; metaf. luč, svetilo: tuae luculentae sapientiae funalia Fulg.
    c) ob vrvi (vožincu) hodeč: equus Hyg., Suet., Stat., Aus. pripreženec (= konj, ki ne vleče v jarmu kakor equus iugarius).
  • Fundānius 3 Fundánij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

    1. M. (po drugih C.) Fundanius Mark (Gaj) Fundanij, Pompejev pristaš, pozneje Cezarjev, prijatelj Cicerona, ki ga je zagovarjal v neki pravdi l. 66: Ci. ep., Q., Ci.

    2. C. Fund. Gaj Fund., Varonov tast, in Fundānia -ae, f. Fundanija, Varonova soproga: Varr.

    3. Fundanius, pesnik komedij, Horacijev sodobnik in Mecenatov prijatelj: H. — Od tod adj. Fundāniānus 3 fundanijski; subst. Fundāniāna -ae, f. (sc. oratio) Ciceronov govor za Fundanija: Serv.
  • fūnus -eris, n

    1. pogreb, pokop, pohranitev trupla, mrtvaški sprevod, pogrebna svečanost (medtem ko so exsequia = sprevod sorodnikov, prijateljev in znancev, pompa pa = neživo spremstvo = podobe prednikov idr. sijaj): in funere C. Marii Ci. pri pogrebu, funus, quo amici conveniunt ad exsequias cohonestandas Ci., exsequias funeris prosequi Ci. udeležiti se pogreba ali pogrebnega sprevoda (iti za pogrebom), in funus venire Ci. ep. priti k pogrebu, prodire in funus Ter., Ci. = funus celebrare L. = funera comitāre (= comitari) O. iti za pogrebom, funere efferri Ci., Suet. svečano pokopan biti, amplo funere efferri N. lep (sijajen) pogreb imeti, sine ulla funeris pompa efferri N. brez pogrebne svečanosti, (gl. tudi effero, ferre), ut sine funere ambureretur Ci., funus indicere Ci. napovedati, f. ornare Ci., Suet., f. alicui facere Ci. ali instaurare V. prirediti, f. ducitur Ci., Suet. = f. procedit Ter. mrtvaški sprevod se začne premikati, toda: ducere funus H. (o podobah prednikov) iti (biti) na čelu mrtvaškega sprevoda, funus alicui ducere Ci. pogreb oskrbeti komu, iustis funeribus confectis C. dostojen pogreb, funus alicuius videre N. videti pogreb = doživeti smrt koga, corpora nullis de more feruntur funeribus O. brez navadnih pogrebnih običajev, portae non capiebant funera O. pogrebnih sprevodov, habebat funus et exsequias, quales meruit Val. Max., statim a funere Suet.; pesn. pl. o enem pogrebu: ille commenta funera narrat O., dicique beatus ante obitum nemo supremaque funera debet O. pred zadnjo (tj. pogrebno) častjo, taedae ad funera versae Sil.

    2. meton.
    a) (le pesn.) α) mrlič, truplo: omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., et funus lacerum tellus habet V., mixta senum ac iuvenum densentur funera H., haccine parva meum funus harena teget? Pr.; pl. o enem truplu: haec mea funera Val. Fl. β) v pl. duše (sence) rajnih, mani: cum semel infernas intrarunt funera leges Pr.
    b) smrt: corpus incestat funere classem V., funere felici spolior V., post multa tuorum funera V., vicinum, maturum f. H., sub ipsum f. H. prav pred smrtjo, finem morbi vident in funere O.; occ. α) umiranje, izumiranje, pomor: qui (deus) praesens funera gentis finiat Ausoniae O., funeribus fessi O. β) nasilna smrt, uboj, umor: in omni crudelitate sic exsultat, ut vix hominum acerbis funeribus satietur Ci., palam virorum funera locare Ci., qui … patrios foedasti funere voltūs V., exstinctum Nymphae crudeli funere Daphnim flebant V., quis illius noctis funera explicet? V., vel quae, Tiberine, videbis funera? V., videt indigna suorum funera V., quae funera Turnus ediderit V., quanta moves funera Dardanae genti H. prelivanje krvi.

    3. metaf. pogin, poguba, nezgoda, nesreča, konec: f. rei publ. Ci., Marii virtus magnis populi funeribus subvenit Ci., funera pati V., sub lacrimosa Troiae funera H., dum … regina … funus imperio parabat H., dira pudoris funera Lucan.; meton. (o osebah) pogubitelj, ugonobitelj: duo rei publ. … paene funera Ci. (o Gabiniju in Pizonu).
  • Fūrius, stlat. Fūsius 3 Fúrij(ev), Fúzij(ev), ime rim. patricijskega rodu z več rodovinami.

    I. Camilli:

    1. M. Fur. Camillus Mark Furij Kamil, izvrsten vojskovodja, petkrat diktator, je osvojil l. 396 Veje, l. 394 pa Falerije. Po bitki ob Aliji l. 390 je Rim osvobodil Galcev ter si za obnovo mesta pridobil kar največ zaslug in zato častno ime pater patriae; premagal je tudi Volske, Etruščane, Ekve in Galce ter umrl l. 364 za kugo: L., Suet.

    2. njegov sin L. Fur. Cam. Lucij Fur. Kamil, je l. 350 diktator in l. 349 kot konz. premagal Galce: L.

    3. L. Fur. Cam. je kot konz. l. 338 Rimljanom podvrgel Lacij: L.

    II. Medullīni:

    1. Sp. Medullinus Fusus Spurij Medulin Fuz, kot konz. l. 464 poražen od Ekvov, a jih naposled vendarle docela premagal: L.

    2. L. Fur. Med. Lucij Fur. Med., podpoveljnik M. Fur. Kamila: L.

    III. Phili, poseb. P. Furius Philus (φιλός) Publij Furij Fil, konz. l. 223, zmagovit v Galiji: L.

    IV. Purpureōnes (πορφυριῶνες), poseb. L. Fur. Purpureō Lucij Fur. Purpureon, znamenit vojskovodja zoper Hanibala, Bojce in Antioha: L. Pomembnejša Furija sta še A. Fur. Antiās Avel Fur. Antias, pesnik in prijatelj Kvinta Lutacija starejšega: Ci.; C. Fur. Cita Gaj Fur. Cita, ki je služil pod Cezarjem v galski vojni: C.

    V. Bibaculi, poseb. M. Fur. Bibaculus Mark Fur. Bibakul, roj. v Kremoni l. 103, napisal je ep „Aethiopis“ (Memnonova dejanja) in pesem o Renu: H. (ki ga zaradi njegove nadutosti zasmehuje in imenuje „Alpīnus“), Q., T. — Kot adj. = Furijev: Furia gens L. lex Furia iz l. 138, določa, da se nesorodnikom ne sme voliti več kakor 1000 asov: Ci., lex Furia Atilia, plebiscit iz l. 136 veleva, da se Gaj Mancin izroči Numantincem: Ci., lex Furia Caninia (iz obdobja takoj po Kr. rojstvu) o osvobajanju sužnjev: Icti. — Nadaljnja adj. tvorba Fūriānūs 3 Furijev: poëmata Gell. pesmi Avla Furija Antiata; kot subst. Fūriānī -ōrum, m furijevci, vojaki M. Furija Kamila: L.
  • Furnius 3 Fúrnij(ev), ime rim. plebejskega rodu, poseb.

    1. C. Furnius Gaj Furnij, Ciceronov prijatelj, l. 49 Cezarjev pristaš, pozneje Antonijev namestnik v Ariji: Ci. ep.

    2. C. Turnius, Horacijev prijatelj: H.

    3. Furnius Furnij, je bil l. 26 po Kr. zaradi prešuštvovanja s Klavdijo Pulhro na Tiberijevo povelje usmrčen: T. — Od tod adj. Furniānus 3 Furnijev = od (umetnika) Furnija izdelan: vasa Plin.
  • furor2 -ōris, m (furere)

    I. divjanje, razgrajanje, razsajanje, besnenje (poseb. o viharju in morju): caeli Cat., Boreae dirus f. Sil., f. maris Tib. razburkanje; v pl.: furores rabiesque tanta caeli marisque V. —

    II. metaf.

    1. besnenje, besnost, (besno) divjanje: qui … eius furorem exsultantem repressit Ci., quod eorum … furorem consceleratum repressi Ci., cum maxime Antonii furor arderet Ci., imminebat tuus furor omnium fortunis et bonis Ci., eius indomitos atque effrenatos furores plausu prosequebantur Ci. izbruhe njegove besnosti.

    2. occ.
    a) (bakhantska) besnost, navdušenost: violenti signa furoris Lucr., simulato numine Bacchi orsa furorem V., venit in exemplum furor hic O., face, ut hunc furor agitet Cat.; pren. Cethegi furor in vestra caede bacchantis Ci.
    b) (pesnikov, vedežev, vedeževalk) navdahnjenost, navdušenost, navdihnjenost, zamaknjenost: negat sine furore Democritus poëtam magnum esse posse Ci., cuius furor consederit Ci., ut primum cessit furor (Sybillae) V., ubi vaticinos concepit mente furores O., ille f. patriae fuit utilis Pr., feminae in furorem turbatae … canebant T. zamaknjene.
    c) bojna navdušenost, srdita bojaželjnost: sic animis iuvenum furor additus V., f. Teutonicus Lucan., armorum Vell., bellandi Sil.; o živalih: f. illorum (sc. taurorum) Ph.; pesn. pooseb. Furor -ōris, m Furor, Besnik, božanstvo v Marsovem spremstvu: Sil., Stat., Furor impius saeva sedens super arma V.
    č) besna jeza, divji srd, ihta, togota: furor iraque mentem praecipitant V., inceptum frustra submitte furorem V., regia Iuno acta furore gravi V., populum Rom. egit in furorem praetexta C. Caesaris cruenta Q.; meton. vzrok jeze, nejevolje: ut tibi sim merito semper furor Pr.
    d) strastna (blazna) ljubezen, strastno ljubkovanje, ljubljenje, pohota: ardet amans Dido traxitque per ossa furorem V., mille puellarum, puerorum mille furores H., quo me furor egit amantem? O., intus erat f. igneus O. goreča, žarna ljubezen, furori indulgere O., amenti caeca furore Cat.; (o živalih) pojatev, pojanje: f. equarum V.; meton. predmet strastne ljubezni, ljubica: sive mihi Phyllis, sive esset Amyntas, seu quicumque furor V.

    3. poblaznelost, blaznost, steklost, brezumnost: ira furor brevis est H., caeci furore L., velut captus furore L., detrectavitque furore militiam ficto O., indomitus furore Cat., dignum furore suo habuit exitum Vell., fere ira et concitatio furori sunt similia Q.; furor est z inf.: Sen. ph., quis furor est atram bellis arcessere mortem? Tib.; id primum videri furor (brezumnost) z inf. Iust.; occ.
    a) zaslepljenost: cuius tanti furoris fuit omnes reges contra se excitare Ci., furore atque amentiā impulsus C., quis furor auditos … praeponere visis caelestes? O.
    b) slepa strast, zagrizenost političnih strankarjev, uporno mišljenje, upornost: tantumque esse eorum omnium furorem, ut … C., sceleri ac furori tuo … fortunam populi Rom. obstitisse Ci., alicuius furorum frangere Ci. ali armis compescere Vell., alicuis effrenatus et praeceps furor Ci., f. civilis H., tribunicii furores L., cum aliquo furorem suum consociare L., nec se comitem illius furoris, sed ducem praebuit L.
    c) strasten pohlep, silno poželenje: movit tantum vox illa furorem Lucan., nec minor in campo (Martio) furor est Petr.; z objektnim gen.: impius lucri f. Sen. tr., quis vos agitat furor (z inf.) Sen. tr., f. impendiorum Suet.
  • G, g sedma črka lat. abecede; v njo je bila sprejeta šele okrog l. 234 in je najbrž nastala po mali grafični spremembi iz črke C, ki je stopila na mesto črke K. Kot kratica G. (na napisih) = Gaius (nam. navadnega Caius).
  • Gāius -ī, voc. Gāī, m Gáj, Gāia -ae, f Gája, rim. ime (skrajšano G. ali C.), gl. Caius in G.
  • gala ženski spol gala, svečana obleka; sijaj, razkošje; slavnost

    traje de gala gala obleka
    hacer gala de a/c razkazovati kaj, ponašati se s čim
    galas pl sijaj, okras, razkošje
    las galas de la novia nevestin okras
  • Gallōnius 3 Galónij(ev), ime rim. plebejskega rodu; poseb. znana sta

    1. P. Gall. Publij Galonij, bogat razkošnež v času Grakhov, ki je prvi spravil jesetra (kečigo) na rim. mizo: CI., C., H.

    2. C. Gall. Gaj Gal., pompejevec, l. 49 poveljnik v Gadah: C.
  • Gallus3 -ī, m Gal, priimek mnogih rim. rodov. Poseb. znan je C. Cornelius Gallus, Gaj Kornelij Gal, roj. l. 69 v galskem mestu, imenovanem Forum Iulium (zdaj Fréjus), govornik in elegijski pesnik, Vergilijev in Avgustov prijatelj, prvi cesarski namestnik v Egiptu, kjer se je l. 26 sam usmrtil: ASIN. POLL. AP. CI. EP., V., O., PR., Q., SUET., AMM.
  • Geminius 3 Gemínij(ev), ime znamenitega rodu iz Tuskula. Poseb. znana sta:

    1. Geminius Mettius Geminij Metij, l. 340 magister equitum v vojni zoper Rimljane: L.

    2. C. Gem. Rufus Gaj Gem. Ruf, senator, obsojen za časa ces. Tiberija: T.