Franja

muscleless [mʌ́sllis] pridevnik
brez mišic
figurativno brez moči, mlahav

musiquette [müzikɛt] féminin lahka glasba brez umetniške vrednosti

Musterklammer, die, sponka za vzorec brez vrednosti

mutic [mjú:tik] pridevnik
zoologija brez orožja
botanika brez trnov

mutlos malodušen; brez poguma; (verzagt) obupan

muto

A) agg.

1. nem:
alla muta nemo, brez besed
agire alla muta pren. delovati skrivaj

2. ekst. nem, brez besed:
restare muto onemeti
essere muto come un pesce pren. molčati kot grob

3. nem, molčeč, tih (tudi pren.):
parole mute šepet
segni muti kretnje
cinema muto film nemi film

4. jezik nemi (glas)

B) m (f -ta) mutec

mutterlos brez matere; mutterloses Kind sirota brez matere

mūtus 3 (onomatop. indoev. *mū; prim. gr. μυκός, μύτις, μύτης, μυττός, μύ(ν)δος, lat. mū, mutmut, mūgiō, mussō, sl. mutast (izpos. iz lat. mutus oz. nam. narečnega muta), mutav, mutec, nem. mut, it. muto)

1. negovoreč, nem, mutast; o človeku (naspr. eloquens, garrulus): Pl., nonne satius est mutum esse? Ci., mutus et elinguis diu habitus est Gell., mutum dices Ter. imenuj me mutca (nemca) = besede ne zinem, mutus illico (sc. factus est) Ter. onemel je, molčal je, ni mogel spregovoriti besede; prolept.: muta siles O.; subst.: mutorum linguae Lact. nemih, mutcev; o živalih: Plin., bestiae, pecudes Ci., pecus V., agna H.; metaf.: gratia muta fuit O. je molčala, muta dolore lyra est O. je onemela, umolknila, muta imago a tanto scelere te revocare debuit Ci., aspectus miserorum mutas lacrimas revocet Q.

2. metaf. nem = tih, brezglasen, brez glasu (glasov): tintinnabulum Pl., forum, locus Ci., ager Stat., tempus mutum a litteris Ci. ko se ne piše, silentia noctis O., cum neque muta solitudo indicasset, neque caeca nox ostendisset Milonem Ci., magistri Gell. (o knjigah), artes Ci. upodabljajoče umetnosti (naspr. eloquentia), toda: mutas agitare inglorius artes V. umetnosti, o katerih se ne govori, ki niso ravno na glasu, ki človeka posebej ne proslavijo (npr. zdravilstvo); tako tudi: aevum Sil.; instrumentum fundi Varr. voz idr., scientia Q. ki navzlic vsem svojim pravilom človeka ne nauči govoriti; occ.
a) kot relig. t.t. exta P. F. ki ne daje nobenega pomembnega znamenja;
b) kot gram. t.t. consonantes Q. nemi soglasniki (konzonanti), „mutavci“ (= mutae).

myctyris (iz gr. μύσσω) metaf. = brez cene, ničev: Luc.

nàbiflati -ām (n. büffeln, fr. , lat. , gr.) žarg. naguliti se, naučiti se na pamet, brez razumevanja: nabiflati latinski zadatak, staru književnost

Nacktbaden, das, kopanje brez tekstila

nȁčisto prisl.
1. načisto, na jasno: izvesti stvar načisto; prepisati tekst načisto
2. na čistem, na jasnem: biti s kim načisto
3. čisto, popolnoma: on će otići u šumu načisto
4. brez škode, brez posledic: vi se izvukoste načisto: ona dvojica odoše bogu na istinu

nàjalovo, nȁjalovo prisl. zaman, zastonj, brez haska: to će najalovo proći

naked [néikid] pridevnik (nakedly prislov)
nag, gol; nezastrt, nepokrit, nezavarovan, izpostavljen (to)
očiten, čist, odkrit, razgaljen; enostaven, preprost; prazen (soba)
pravno nepotrjen, brez pravne zahteve

stark naked popolnoma gol
the naked truth čista resnica
to strip naked sleči do golega
naked sword goli meč
with the naked eye s prostim očesom
a tree naked of leaves drevo brez listja
pravno naked confession nepotrjeno priznanje
pravno naked possession dejanska posest

nameless [néimlis] pridevnik (namelessly prislov)
brez imena, brezimen; anonimen, nepoznan, neimenovan, nepodpisan
figurativno nedopovedljiv, neizrekljiv, gnusen

a person who shall be nameless oseba, ki je ne bomo imenovali

nȁmr̄tvo prisl.
1. do mrtvega: ubiti namrtvo
2. smrtno: nije namrtvo, preboljeće
3. pretirano, brez mere: pio je i jeo namrtvo

ñanga ameriška španščina zaman, brez koristi

nȁprāzno prisl.
1. zastonj, zaman, brez haska: vrijeme prolazi naprazno
2. kar tako: ne prijeti on naprazno

narbenlos heilen: brez brazgotin

nȁsūho prisl.
1. na suho: obrijati se nasuho
2. zastonj, kar tako, brez haska: i meni je glava mila, nisam je rad tako nasuho izgubiti