Franja

festliegen^* biti določen; Kapital: biti vezan; das Schiff liegt fest ladja je nasedla

festsitzen^*

1. držati se (an česa), oprijemati se; festsitzen in tičati v, obtičati v; bei einer Arbeit: ne priti naprej, obtičati; Schiff: nasesti, biti nasedel

feststehen^* (trdno) stati, biti pritrjen; (bestimmt sein) biti fiksiran/določen, biti dejstvo, držati

fiancheggiare v. tr. (pres. fiancheggio)

1. zapirati ob bokih, obdajati z dveh (obeh) strani, biti ob čem, iti vzdolž česa, obrobljati, spremljati:
una siepe di biancospino fiancheggia la strada ob cesti raste glogova živa meja

2. pren. pomagati, podpirati, stati ob strani

fiar (pres: fío) jamčiti, biti porok; na up dati, kreditirati; zaupati, zaupno sporočiti; imeti zaupanje

fiar en (a) algn. zaupati komu
ser de fiar biti zanesljiv
fiarse de alg. zanesti se na koga, zaupati komu

fidē-iubeo -ēre -iussī -iussum (fidēs 2 in iubēre) porok biti za koga: pro aliquo Icti.

fidget² [fídžit]

1. neprehodni glagol (about zaradi)
biti nemiren, živčen; vznemirjati se

2. prehodni glagol
vznemirjati

fiebern imeti vročino, biti vročičen; figurativ biti vročičen/razburjen; fiebern nach etwas vročično pričakovati, močno si želeti

figurar upodobiti, oblikovati, predstavljati, figurirati, pojaviti se, navzoč biti; igrati vlogo

figurar (una) sorpresa delati se presenečenega
figurarse domišljati si, misliti si
¡figúrese! samo pomislite!
¡me lo figuraba! to sem si mislil!
se me figura que domnevam, da

figure on prehodni glagol
zanašati, zanesti se; biti prepričan; računati s čim
pogovorno nameravati

film² [film]

1. prehodni glagol
s kožico prevleči; filmati, snemati

2. neprehodni glagol
s kožico, mreno se prevleči; zamegliti se (oko); biti primeren za filmanje

finire

A) v. tr. (pres. finisco)

1. končati, dokončati, nehati:
finire una costruzione dokončati gradnjo
finire i giorni, la vita umreti
finire gli anni dopolniti leta, starost
finire la ferma odslužiti vojaški rok

2. dodelati:
finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami

3. porabiti:
abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
finire un fiasco izprazniti steklenico
finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje

4. pokončati, ubiti:
finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila

5. poravnati:
finire una lite poravnati spor

6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga

7. nehati, prenehati (s, z):
finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!

B) v. intr.

1. končati se:
presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
finire bene, male končati se dobro, slabo
finire in tragedia končati se tragično
finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom

2. postati:
finire ricco, povero obogateti, obubožati
finire impiegato postati uradnik

3. pren. priti, meriti:
non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi

4. ( per, con + infinitiv)
finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
come è andata a finire? kako se je končalo?

5. umreti:
finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti

C) m (samo sing.) konec:
il finire del giorno konec dneva
sul finire proti koncu
al finire na koncu

fiorire v. intr. (pres. fiorisco)

1. cveteti, biti v cvetju:
il giardino fiorisce vrt je v cvetju

2. pren. cveteti, uspevati:
nell'Italia rinascimentale fiorirono le arti e i commerci v renesančni Italiji sta cveteli umetnost in trgovina

3. pren. zasloveti:
Dante fiorì alla fine del Medioevo Dante je zaslovel ob koncu srednjega veka

4. plesneti, oksidirati:
il vino fiorisce vino ima kan
il rame fiorisce baker oksidira
i muri fioriscono zidovi plesnijo

fit³ [fit]

1. prehodni glagol
prilagoditi, uravnati, urediti; opremiti, oskrbeti; (obleko) pomerjati; montirati; oborožiti

2. neprehodni glagol
ustrezati, biti pogodu; prilagoditi se; spodobiti se; prilegati se

to fit the bill ustrezati zahtevam

flacceō -ēre (—) (—) (flaccus) biti vel, ohlapen, medel, mlahav: aures … flaccentes Lact.; metaf.: sceptra iam flaccent Acc. ap. Non. iam flaccet fortitudo Afr. fr., upada, sin flaccebunt condiciones Enn. fr. Messala flaccet Ci. ep. se le še mlahavo poganja (za častno službo), flaccet oratio Ap.

flagrō -āre -āvī -ātum (indev. kor. bhleig̑- svetiti se, plamteti; prim. gr. ϑλέγω plamtim, φλόξ plamen, lat. flamma, fulgere, fulgur, fulmen [iz *fulgmen], fraxinus, sl. blesk, bliskati se, stvnem. blic = nem. Blitz)

I. intr.

1. s plamenom goreti, plamteti, plapolati: Iuv., Suet., Amm., Cl., flagrantīs onerarias … videbatis Ci., flagrabat stomacho flamma Lucr., flagrabant ignes O., flagrant altaribus ignes Sil., quae (harenae) ubi flagrare coeperunt Cu. žareti, faex vini siccata per se flagrat Plin., flagrantia cernens corpora cara rogis Val. Fl., urbes igne caelesti flagrasse concesserim T.

2. metaf.
a) lesketati se, iskriti se, bliščati (bleščati) se, žareti: flagrant lumina nymphae O., flagrant ac micant oculi Sen. ph., flagrantis portitor undae Lucan.; z acc.: oculi mite quiddam … flagrantes Sen. ph. nekako milo … žareče.
b) pren. goreti, plamteti, žareti: Italia flagrans bello Ci. Italija, ki gori v vojni, cum omnia bello flagrarent L. ko je povsod plal vojni plamen, flagrante, adhuc … bello T. ker je še povsod plal vojni plamen, ker je še povsod razsajala vojna, uti cuiusque studium … flagrabat S. je plamtelo, flagrante … libertate T. ko je čut za svobodo še plamtel, bil še živ; navdušen biti za kaj, navdan biti s čim: flagrabant vitia libidinis apud illum Ci. v njem so žarele; enalaga: convivia, quae domesticis stupris flagitiisque flagrabunt Ci. pri katerih bo vse žarelo od … ; occ. α) od kake strasti ali za kaj goreti, — vnet biti, navdušen biti za kaj, navdan biti s čim: fl. desiderio, odio, studio dicendi Ci., vir flagrat cupiditate, mater flagrare coepit amentiā, invidiā flagrat ordo animus immortalitatis amore flagravit Ci., recentibus praeceptorum studiis flagrans Ci. ves goreč od vneme za nauke, ki si se jih pravkar navzel, flagrabat domus studio et cupiditate hominum Ci. je bila polna ljudi z gorečo ljubeznijo in željo, fl. pugnandi cupiditate N., cupidine O., ardore coeundi Col. eximio litterarum amore Q., amore audendi Sil., libidinibus in mulieres Suet.; pesn. z acc.: flagrans amor Heben Pr. vneta za … ; z inf. = goreče (živo) želeti: ire in aciem … flagrabant T., flagrant comitari Stat. β) (raz)srditi se: voce ducis flagrant animi Lucan. γ) nadlegovan (mučen) biti (v sl. navadno bolje z act. obratom), trpeti muke zaradi česa, trpeti kaj: fl. infamiā Ci., Suet. ali rumore malo H. na slabem glasu biti, fl. invidiā propter interitum C., Gracchi Ci. hudo osovražen biti, inopiā et cupidinibus S. fr., vitio gentisque suoque O., flagrantia levibus causis praecordia Iuv., curis flagrantia corda Sil. —

II. trans. komu ljubezen vneti do koga: miseram patri flagrabat (po drugih flammabat) Elissam Stat. — Od tod adj. pt. pr. flagrāns -antis, adv. flagranter,

1. goreč, plamteč, vroč: ara, domus O., flagrantem ramum eripit ab igne O., fl. telum V., Sil. blisk, strela, fulmen Varr. Atac. ap. Q., pinus V., canicula H., ruina Sil. gorečega stolpa, lacus sanguine flagrantes Sil., fax flagrantior (pren.) Vell., fax flagrantissima Amm., flagratissimus aestus (pren.) L., aestate flagrantissimā Gell., quae (pars terrae) est solis calore flagrantior Lact.

2. metaf.
a) svetel kot ogenj, bleščeč, žareč, žarek, žaren: Amm., Cl., oculi Ci., O., crinis O., monilia Val. Fl., vultus T., flagrantior aethere lampas Sil. (o soncu); enalaga: sidereo flagrans clipeo V., flagrans oculis T. s plamtečim pogledom.
b) goreč, vroč, žareč: genae V., Val. Fl.; o abstr.: studium, cupiditas Ci., cupiditas flagrantissima Val. Max., cupido flagrantior T., Aur., fl. amor H., Plin. iun., amor flagrans in aliquam T., amor flagrantissimus Val. Max., fl. oscula H., adhuc flagranti crimine comprehendi Cod. I. prav pri dejanju.
c) razburjen, razdražen, razsrjen, strasten, ognjevit, vnet, isker, živ(ahen), hud: multitudo Iudaeorum Ci., flagrans studio laudis Ci., flagrans … Lampadium fit Lucr., fl. tumultus V., comitia Plin., castra, arma, bella Sil., ingenium, pectus Val. Max., animus T. flagrantissimā eo in tempore gratiā Pallas T. v največji, ira flagrantior Ap., societatem alicuius … flagranter desiderare Aug., flagrantius percontans Aug., aviditas flagrantius adolescens Aug., tanto flagrantius amabit Fr., flagrantius exarsere Amm., (Gaium ac Lucium) destinari consules … flagrantissime cupiverat T.; enalaga: flagrantissima flagitia T. silno divje objestnosti.

flatter [flate] verbe transitif božati, ljubkovati; dobrikati se (quelqu'un komu), laskati (se); olepša(va)ti; prijati, biti všeč

flatter un animal božati žival
ce portrait le flatte ta portret ga dela lepšega, kot je v resnici
ce vert flatte mes yeux ta zelena barva prija mojim očem
se flatter de quelque chose domišljati si na kaj, bahati se, delati si upe, računati (de quelque chose s čim)
se flatter d'illusions vdajati se iluzijam

flāveō -ēre (—) (—) (flāvus) biti zlatorumen, svetlorumen, plav: maturis aristis messis flavet Col.; večinoma adj. pt. pr. flāvēns -entis, zlatorumen, svetlorumen, žolt: arena V., cerae O., colla flaventia O.; poseb. o barvi zrelega žita: O. flaventia culta V.; (o laseh) plav, plavolas: coma V.; z gr. acc.: flavens primā lanugine mālas (Clytius) V.

fließen ([floß] floss, ist geflossen) teči; dotekati; iztekati; (sich langsam bewegen) polzeti, drseti, premikati se, lesti; Stoff, Haar: mehko padati; (im Umlauf sein) pretakati se, biti v obtoku; Tinte: razlivati se, Blut: teči, biti prelivan

float¹ [flout]

1. neprehodni glagol
plavati, pluti; lebdeti, viseti v zraku; krožiti (govorice)
trgovina biti v obtoku; sprehajati se, bloditi

2. prehodni glagol
sploviti, sprožiti, pognati; začeti, osnovati; dvigati; poplaviti

to float off odplaviti
to float a loan razpisati posojilo
to float with cement zaliti s cementom