slúžba servicio m ; empleo m , puesto m , función f ; colocación f ; cargo m
javna, državna služba servicio del Estado
honorarna služba empleo honorario
dnevna služba servicio diurno (ali del día)
nočna služba servicio nocturno
vojaška služba (na fronti) servicio militar (en el frente)
služba božja (rel) oficio m (ali culto m) divino
služba pri okencu servicio de ventanillo
letalska služba (promet) servicio aéreo
poštna služba servicio postal (ali de correo)
telefonska služba servicio telefónico
prometna služba (na železnici) servicio de andén
poročevalska, informativna služba servicio de información
pomorska služba servicio naval (ali marítimo)
učiteljska služba (osnovna šola) magisterio m, (srednje šole) profesorado m de enseñanza media
upravna služba servicio administrativo
vremenska služba servicio meteorológico
zaupna služba cargo m (ali puesto m) de confianza
v aktivni službi en (servicio) activo
sposoben za službo apto para el servicio
v opravljanju svoje službe en el ejercicio de sus funciones
biti v službi, imeti službo estar de servicio
nastopiti službo entrar en funciones, comenzar el servicio
opravljati službo hacer el servicio
stopiti v službo h komu, pri kom entrar al servicio de alg
potegovati se za (kako) službo solicitar (ali pedir) una colocación
vzeti v službo tomar a su servicio
goste službe, redke suknje piedra f movediza nunca moho la cobija
Zadetki iskanja
- smejáti se reír; reírse
smejati se čemu, komu reírse de a/c, de alg
glasno, na vse grlo smejati se reír a carcajadas
skrivaj smejati se reír a socapa, reír para sus adentros, reírse a solas, reírse por lo bajo
od srca smejati se reír a boca llena
smejati se v solzah llorar de risa
do solz smejati se reír llorando
smejati se komu v obraz fam reírse en las barbas (ali en las narices) de alg
moram se (temu) smejati me da risa
nima se za kaj smejati tampoco él está sobre un lecho de rosas
Vi se lahko smejete (ironično) puede usted reírse
vsi so se smejali njegovim šalam todos reían (con) sus chistos
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje al freír será el reír, y al pagar será el llorar; quien ríe último, ríe mejor - smísel (-sla) m
1. senso, significato, accezione:
v ožjem smislu besede nel senso stretto della parola
delo daje življenju smisel il lavoro dà un senso alla vita
razmišljati o smislu umetnosti considerare, vagliare il senso dell'arte
2. smisel za (sposobnost za presojanje česa) senso di:
izgubiti smisel za čas perdere il senso del tempo
biti brez smisla za humor mancare di humour
3. (posebna nadarjenost, sposobnost za kaj) talento, attitudine:
imeti smisel za tehniko avere attitudine per la tecnica, esser portato alla tecnica
razvijati smisel za praktično delo sviluppare l'attitudine al lavoro pratico
4. v smislu
a) secondo, conformemente a, in conformità con:
ravnati v smislu predpisov agire in conformità con le norme
b) (v adv. rabi)
v nekem smislu in un certo senso
v tem smislu in questo senso
5. brez smisla, nima smisla non ha senso:
brez smisla se je prepirati z njim non ha senso litigare con lui
nima smisla razpravljati o teh problemih non ha senso discutere di questi problemi - smísel sentido m ; significación f ; significado m ; (nagnjenje) inclinación f , gusto m , afición f ; (namen) intención f ; (nadarjenost) disposición f
v tem smislu en este sentido
po smislu conforme al sentido, en el sentido de
to nima nobenega smisla eso no tiene sentido
ima smisel za humor tiene sentido del humor
ima smisel za lepoto sabe apreciar lo bello
v nekem (določenem) smislu en cierto sentido
za to nimam smisla yo no entiendo de esas cosas
imeti smisel za kaj interesarse (ali mostrar interés) por a/c, tener gusto por a/c
da(ja)ti drug(ačen) smisel dar otro sentido a
izraziti se v istem smislu expresarse en el mismo sentido, manifestar la misma opinión
v smislu zakona conforme al espíritu de la ley
v pravem (prenesenem) smislu en sentido propio (figurado)
v pravnem smislu en sentido jurídico
v ožjem smislu en sentido estricto
v širšem smislu por extensión, en un sentido más amplio
v polnem smislu besede en toda la extensión de la palabra, en pleno sentido de la palabra - smôla (-e) f
1. resina:
smreke izločajo smolo gli abeti secernono la resina
drevesna smola resina
čevljarska smola pece da calzolaio
črna smola pece nera
fenolna smola resina fenolica
umetna (vinilna) smola resina sintetica (vinilica)
2. pren. scalogna, disdetta, disgrazia, iella, sfortuna; vulg. sfiga:
kakšna smola! che scalogna!, che disdetta!
iron. smola pa taka! quando si nasce con la camicia!
smola pri igri sfortuna, guigne
prinašati smolo portare scalogna, sfortuna
drži se ga smola ha la sperpetua addosso, è perseguitato dalla sfortuna, la sfortuna si è accanita contro di lui
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina - sôba habitación f ; cuarto m ; pieza f
bolniška soba habitación del enfermo, (v bolnici) sala f de hospital, enfermería f
dnevna soba cuarto de estar, salón m
soba za goste (tujce) cuarto para huéspedes
soba za najem cuarto para (ali por) alquilar
delovna soba gabinete m de trabajo, estudio m
hotelska soba habitación de hotel
opremljena soba habitación (ali pieza) amueblada
otroška soba habitación para niños
konferenčna soba sala f de conferencias (ali de reunión)
soba za posle cuarto de la servidumbre
soba na cesto (na dvorišče) habitación exterior (interior)
mansardna soba habitación aguardillada
soba v pritličju habitación (ali cuarto) en el piso bajo
stranska soba habitación contigua (ali de al lado)
separirana soba gabinete m particular
rezerviranje sobe reserva f de habitación
odda se soba se alquila una habitación (ali una pieza)
ne iti iz sobe no salir de su habitación
pospraviti sobo arreglar (ali hacer) la habitación
rezervirati sobo reservar una habitación - sociálen social
socialne dajatve cargas f pl sociales
socialna politika (reforma, red, skrbstvo) política f (reforma f, orden m, asistencia f) social
socialna psihologija (p)sicología f social
socialno zavarovanje seguro m social, seguridad f social
socialni zavarovanec, -nka asegurado m (-da f); afiliado m (-da f) al seguro social - sočustvováti (-újem) imperf.
1. compartecipare, condividere:
sočustvovati z navdušeno množico condividere l'entusiasmo della folla
2. compassionare, compatire; partecipare:
sočustvovati s tujo bolečino compassionare il dolore altrui, partecipare al dolore altrui - sodelováti (-újem) imperf.
1. collaborare, cooperare:
gospodarsko, politično sodelovati collaborare economicamente, politicamente
pejor. sodelovati s sovražnikom collaborare col nemico, pejor. collaborare
2. (biti skupaj udeležen pri kakem dogodku) partecipare:
sodelovati na natečaju partecipare al concorso - sodíti juzgar ; jur sentenciar, fallar ; (meniti) opinar, ser de parecer
sodeč po njegovih besedah a juzgar por lo que dice
sodeč po zunanjosti a juzgar por las apariencias
soditi o juzgar de, formarse (ali hacerse) una idea de, formarse un juicio acerca de
to ne sadi v mojo stroko no entiendo de esto, no soy competente para esto, no es de mi competencia
to ne sodi semkaj eso no viene (ali no hace) aquí al caso
napačno soditi juzgar mal - sofíst sophist
sofístičen sophistic(al) - sòj1 (sôja) m alone; lume:
pisati pri soju sveče scrivere al lume di una candela
lunin soj alone lunare - solíti (-ím) imperf.
1. salare:
soliti juho salare la minestra
2. cospargere di sale, salare:
soliti meso, ribe salare la carne, il pesce
soliti ceste cospargere di sale le strade
soliti komu pamet imporre a qcn. il proprio punto di vista
hude jih komu soliti strapazzare qcn., dare una solenne lavata di capo a qcn.
pojdi se solit e va' in malora!, al diavolo! va' a farti friggere - solíti salar
naj se gre solit! ¡que se vaya al diable! - soljên salado
soljena riba pescado m salado
soljeno meso carne f salada
soljeni krompir patatas f pl cocidas (al vapor) - sómrak crepúscolo m , luz f crepuscular; penumbra f , media luz f
jutranji somrak crepúsculo matutino, alba f, amanecer m, albor m
ob jutranjem somraku al amanecer, al rayar el alba
večerni somrak crepúsculo vespertino, ocaso m
v somraku entre dos luces, al oscurecer, al atardecer ozir. al anochecer - sónce (-a) n
1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
Sonce in Luna il Sole e la Luna
Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
lepa kot sonce bella come il sole
jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale
2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice
3. pren.
sonce svobode il sole della libertà
sonce sreče il sole della felicità
sonce upanja il sole della speranza
4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole
5. pog.
višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
ne bo več gledal sonca morrà
tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
pojdi mi s sonca togliti dal sole
sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
nič lažjega pod soncem niente di più facile
nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole - sónce sol m
na soncu al sol
vzhajajoče (zahajajoče) sonce el sol naciente (poniente)
opoldansko (polnočno) sonce sol de mediodía (de medianoche ali boreal)
večerno sonce sol poniente, sol crepuscular
višinsko sonce sol de altitud, (aparat) lámpara f de cuarzo (ali de rayos ultravioleta), sol de alturas, sol artificial
izpostavljen soncu expuesto al sol, bañado de sol
obsijan od sonca soleado, bañado por el sol
ogorel od sonca tostado del sol
v pripekajočem soncu a pleno sol, bajo un sol abrasador
oboževalec sonca adorador m del sol
prostor na soncu (fig) un lugar al sol
sonce zelo pripeka el sol se deja caer
nič novega pod soncem nada nuevo bajo el sol
ni vreden da ga sonce obsije (fig) fam no vale el pan que come, fam no vale lo que come
to je bolj jasno kot sonce (fig) es más claro que el sol
za dežjem pride sonce después de la tempestad (ali tormenta) viene la calma - sónčen de(l) sol; solar
sončni čas (luč, spektrum, sistem, energija, pega, mesec, leto, krogla, obsevanje) hora f (luz f, espectro m, sistema m, energía f, mancha f, mes m, año m, esfera f, irradiación f) solar
sončna kopel baño m de sol
sončni kralj (hist) el Rey Sol
sončna krema crema f cutánea para el sol
sončne celice células f pl solares
sončni kolobar parhelio m
sončni dan día m de sol, (astr) día solar
sončna ura reloj m de sol, (vertikalna) cuadrante m solar, (horizontalna) gnomon m
sončni obrat solsticio m
sončna opeklina quemadura f por el sol, med eritema m solar
sončna očala gafas f pl para el sol
sončna pripeka (žar) ardor m del sol
sončni mrk eclipse m de sol
sončni sij sol m, luz f del sol
sončna stran lado m expuesto al sol
južna sončna stran lado m del mediodía
sončna orbita órbita f del sol
sončna višina altura f del sol
sončna vročina calor m del sol, fam solazo m
soparna sončna vročina bochorno m
sončni vzhod salida f del sol
sončni zahod puesta f del sol, ocaso m
sončni žarek rayo m solar, rayo de sol - sovrážen enemigo; hostil ; (usoda) adverso
napadalen agresivo
sovražen Francozom francófobo, antifrancés
sovražen ljudstvu hostil al pueblo
biti sovražen do ser enemigo de (ali contrario a); tener aversión a
sovražen do žensk misógino