Franja

Zadetki iskanja

  • mísliti (-im)

    A) imperf. ➞ pomisliti

    1. pensare:
    misliti zbrano pensare con concentrazione
    mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

    2. pensare, ritenere, credere:
    mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

    3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
    dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
    dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

    4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
    dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
    nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
    ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

    5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
    kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
    s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

    6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
    koga misliš? chi pensavi?

    7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
    ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
    to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
    ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
    treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
    ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
    misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
    misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
    misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
    imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
    verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
    to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
    nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

    B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
    težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
    ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
    (za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
    'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'
  • mistêrij (-a) m

    1. (skrivnost) mistero:
    misterij narave, smrti il mistero della natura, della morte

    2. rel. mistero:
    elevzinski misteriji i misteri eleusini

    3. lit. mistero:
    misteriji, mirakli in moralitete misteri, miracoli e moralità
    božični, velikonočni misteriji i misteri natalizi, pasquali
  • místik (-a) m

    1. rel. mistico:
    srednjeveški mistiki i mistici medievali

    2. ekst. misticheggiante
  • míš zoologija mouse, pl mice

    poljska míš field mouse
    gorska míš (egiptovski skakač) jerboa
    vodna míš shrew mouse
    slepe míši (igra) blind man's buff
    ne ptič ne míš neither fish, flesh nor fowl
    moker sem kot míš (figurativno) I am soaking wet
    bil je moker kot míš he was soaked to the skin
    reven kot cerkvena míš as poor as a church mouse
    igrati se slepe míši to play blind man's buff
    loviti míši to catch mice, (maček) to mouse
    prežati kot mačka na míš to watch like a cat watching a mouse
    videti bele míši (imeti delirium tremens) (žargon) to see pink elephants
    kadar mačke ni doma, míši plešejo when the cat's away the mice will play
    tresla se gora, rodila se míš (figurativno) the mountain has laboured, the mountain has brought forth a mouse
  • mìš (míši) f zool. topo, topolino domestico; sorcio:
    hišna miš topo delle case, domestico (Mus musculus)
    poljska miš topo campagnolo (Apodemus sylvaticus)
    miš cvili, gloda il topo squittisce, rosica
    pasti, strup za miši trappole, veleno per topi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti tiho kot miš stare zitto come l'olio
    gledati kakor miš iz moke guardare con occhi sonnacchiosi
    biti moker kot miš essere bagnato fradicio
    biti reven kot cerkvena miš essere povero in canna
    ne biti ne tič ne miš non essere né carne né pesce
    ne iti se slepe miši parlarsi chiaro
    igre loviti slepe miši giocare a moscacieca
    PREGOVORI:
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è il gatto, i topi ballano
    kar mačka rodi, miši lovi ciò che di gatta nasce convien che cacci i topi
  • míšica (-e) f anat. muscolo:
    mišica se iztegne, napne, skrči il muscolo si stende, si tende, si restringe
    krepiti, razvijati mišice rafforzare, sviluppare i muscoli
    mlahave, napete, prožne mišice muscoli flosci, tesi, elastici
    krožna mišica muscolo anulare
    ploščata, trikotna, vretenasta mišica muscolo piatto, deltoide, fusiforme
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    srčna mišica miocardio
    mišica iztegovalka estensore
    mišica obračalka pronatore; supinatore
    mišica poveševalka depressore
    mišica primikalka adduttore
    mišica upogibalka flessore
    mišica zapiralka sfintere
    mišica zažemalka costrittore
    dihalna, žvekalna mišica muscolo respiratorio, masticatorio
    gladke mišice muscoli lisci
    golenske, obrazne, trebušne mišice muscoli tibiali, facciali, addominali
    zool. letalne mišice muscoli aviatori
  • míšji (-a -e) adj. di, da topo; dei topi; knjiž. murino:
    pren. mišja luknja topaia
    mežikal je s svojimi mišjimi očmi ammiccava coi suoi occhietti da topo
    lase si je spletla v dva mišja repka si pettinò i capelli in due esili trecce
    pren. ne odstopiti niti za mišjo dlako non cedere di un pollice
    bot. mišji ječmen orzo murino (Hordeum murinum)
    zool. mišji pes zorilla (Zorilla)
    mišji strup topicida
  • mlád young; youthful; adolescent, juvenile

    od mládega, od mládih nog since one was a child, from childhood
    v mojih mládih letih in my early years, in my youth
    še mlád youngish
    mládi in stari young and old
    mláda kri youthful blood
    mláda luna new moon
    mlád krompir new potatoes pl
    mládo vino new wine
    Mladi Turki, mladoturki the young Turks
    moj mlajši brat my younger brother
    Grad mlajši Grad Junior (krajšava: Jr.)
    ona ni več tako mláda she is no chicken
    samó enkrat si mlád! you're only young once!
    postati zopet mlád to grow young again
    ko sem bil mlád in my early life, in my youth
    mláda ljubezen young love, first love, early loveaffair
    ona je bila njegova mláda ljubezen she was his old sweetheart
    ostal je mlád od zadnjega he retained the spirit of youth to the last
    videti je mlajša, kot je v resnici she does not look her age
    tri leta je mlajši kot jaz he is three years younger than I, (ali pogovorno than me), he is my junior by three years
    povreči, imeti, dobiti mláde (o živalih) to bring forth young, to litter, (o psici) to have pups, to whelp, (o medvedki) to cub
  • mlád (-a -o)

    A) adj.

    1. giovane:
    lepo je biti mlad è bello esser giovani
    rosno mlad giovanissimo

    2. gastr. novello:
    mladi krompir patate novelle
    mladi sir formaggio non stagionato

    3. (značilen za mladega človeka) giovane:
    mlad obraz volto giovane
    imeti mlad in močan glas avere una voce giovane e forte
    mlad po duhu giovane di spirito

    4.
    mladi dnevi, mlada leta gioventù, giovinezza
    v mladih letih je veliko potoval in gioventù viaggiò molto

    5. (ki obstaja šele malo časa) giovane:
    mlada družina una famiglia giovane

    6. (ki je to postal pred kratkim) giovane, nuovo:
    mladi in stari šef se dobro razumeta il nuovo e il vecchio capo s'intendono bene
    mladi mesec (mlaj) luna nuova
    mlada kri i giovani
    od mladih nog fin da giovane
    mlado vino vino nuovo
    lingv. mlada izposojenka prestito recente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. mlad homoseksualec bardassa, cinedo
    gozd. mlad hrast querciolo
    zool. mlad jež ricciotto
    mlad kit balenotto
    pejor. mlad butec merlo
    mlad pilot aquilotto
    knjiž. mlad potomec virgulto
    zool., vet. mlada jegulja ceca
    mlada junica manza
    mlada opica scimmiotto
    mlada ribica avannotto
    agr. mlada sadika seedling
    obrt. mlada šivilja caterinetta
    agr. mlada trava guaime
    mladi razvajenec pariolino
    hist. Mladi Turki Giovani Turchi
    iron. mladi vseved saputello
    gastr. mlado govedo manzo
    gastr. mlado jagnje abbacchio

    B) mládi (-a -o) m, f, n

    1.
    mladi odhajajo v mesto i giovani migrano verso le città
    dobiti, imeti mlade avere, figliare i cuccioli
    pren. tam ima dež mlade è un luogo dove piove continuamente

    2. pog.
    ta mlada gospodinji la padrona giovane è quella che comanda in casa

    3.
    plesalo je staro in mlado ballavano vecchi e giovani
    od mladega fin dalla gioventù
  • mladóst (-i) f gioventù, giovinezza:
    mladost hitro mine la giovinezza se ne fugge
    burna, vesela mladost giovinezza burrascosa, allegra
    večna mladost eterna giovinezza
    obujati spomine iz mladosti rinnovare i ricordi della gioventù
    umreti v cvetu mladosti morire nel fiore degli anni, giovanissimi
  • mlájši younger; junior; minor

    mlájši družabnik junior partner
    Grad mlájši Grad Junior (krajšava: Jr.)
    moj mlájši brat my younger brother
    leto je mlájši od mene he is my junior by a year, he is one year younger than I
    videti si mlájši, kot v resnici you do not look your age
  • mléko milk; žargon cow-juice

    osličje mléko ass's milk
    cementno mléko cement wash
    kislo mléko sour milk
    kondenzirano mléko condensed milk
    kokosovo mléko coconut milk
    mandljevo mléko milk of almonds
    mléko v prahu powdered milk, dried milk, evaporated milk
    neposneto, polmastno mléko whole milk
    pinjeno mléko buttermilk
    posneto mléko skim (ali skimmed) milk
    sesirjeno mléko curds pl, curdled milk
    stepeno mléko buttermilk
    sveže mléko fresh milk, new milk
    mléko kanglica, vedro za mléko milk can, milk pail
    lonec za mléko milk-pot
    steklenica za mléko milk bottle
    naša krava ne daje mléka our cow has come (ali has gone) dry
    dajati mléko to give (ali to yield) milk
    posneti mléko to skim the milk
    mléko se skisa milk goes sour, milk curdles
    mléko se mi upira, studi I loathe milk
    méd in mléko (= izobilje) milk and honey
    dežela, kjer se cedita méd in mléko a land flowing with milk and honey
    mléko se ga še drži (figurativno) he's still wet behind the ears
  • mnênje opinion; view; thinking; belief; mind; judgment, judgement; idea

    po mojem (skromnem) mnênju in my (humble) opinion (ali judgment), to my mind, ZDA I reckon
    javno mnênje public opinion
    prevladujoče mnênje prevailing opinion
    pristransko mnênje bias
    strokovno mnênje expert opinion, finding
    vnaprejšnje mnênje (predsodek) prejudice
    različno mnênje dissenting opinion
    izmenjava mnênj interchange of views, discussion
    izražanje mnênja expression (ali statement) of opinion
    raziskava javnega mnênja public opinion research, ZDA polls pl
    razlika v mnênju difference of opinion, misunderstanding, disagreement, dissent
    izraževanje javnega mnênja public opinion poll
    sem mnênja, da... I am of the opinion that..., I take the view that...
    nisem tega mnênja I disagree
    sva različnega mnênja we differ in opinion
    biti drugačnega mnênja to dissent
    biti istega mnênja z... to agree with...
    smo istega mnênja we are of one mind
    imeti dobro (slabo) mnênje o... to think highly (badly ali ill) of someone
    imeti visoko mnênje o kom to think highly of someone
    imeti visoko mnênje o sebi to have a pretty good opinion of oneself, to be self-sufficient, to entertain a high opinion of oneself, to suffer from a swelled head, to think oneself no end of a fellow
    odkrito sem mu povedal svoje mnênje I told him my mind
    povedati svoje mnênje to speak one's mind
    môči, sméti izraziti svoje mnênje o... to dare (ali to venture) to express one's view (ali opinion)
    spremeniti mnênj, pridružiti se mnênju koga drugega to come round
    mnênja se razhajajo opinions pl differ
    postati drugačnega mnênja to change one's mind (ali opinion, views pl)
    ne se strinjati z mnênjem kake osebe glede česa to disagree with someone about something
    ustvariti si mnênje to form an opinion
    ostaniva vsak pri svojem mnênju! let's agree to differ!
    javno mnênje se nagiblje njemu v prid public opinion is rallying to his support
  • mnênje (-a) n

    1. giudizio, parere, avviso:
    izvedensko, strokovno mnenje parere del perito; perizia

    2. supposizione, giudizio, stima

    3. opinione; idea:
    imeti dobro, slabo mnenje o avere una buona, una cattiva opinione di, su
    upoštevati mnenje drugega tener conto dell'opinione degli altri
    pridružiti se mnenju večine associarsi al parere della maggioranza
    odbornikovo ločeno mnenje se je vpisalo v zapisnik il divergente parere dell'assessore venne messo a verbale
    mnenja o tem so deljena i pareri a proposito divergono
    javno mnenje opinione pubblica
    po mojem mnenju secondo me
    po mojem skromnem mnenju a mio modesto avviso
  • mnógo (pred ednino) much; a great (ali a good) deal (of), a lot (of), pogovorno lots (of), bags (of); (pred množino) many, a great (ali a good) many; (pred ednino in množino) plenty of; a considerable amount

    mnógo manj much less
    v mnogem in many respects
    mnógo boljši (bolje) much better
    mnógo sreče! good luck!, lots of luck!
    mnógo zabave! have a good time!
    mnógo več ljudi many more people
    mnógo bolj težaven much (ali far) more difficult
    imajo mnógo denarja they have a lot of money, pogovorno they've got loads (ali pots, bags) of money
    imam mnógo časa I have plenty of time
    imajo mnógo dela they have much (ali a great many things) to do
    ni mnógo takih, kot je on there are few men like him, there aren't many like him
    nisem ga mnógo videl I haven't seen much of him
    on mnógo bere he is a great reader
    on mnógo dela (pije) he works (drinks) hard, he is a hardworking (hard-drinking) man
    jaz mnógo dam manj I have a high opinion of him
    mnógo vpitja za nič much ado about nothing
    ne si mnógo storiti iz... not to make much of...
    preli(va)ti mnógo krvi (solzá) to shed much blood (many tears)
    jaz bi mnógo rajši (šel) I had much rather (go)
    imamo mnógo časa, da ujamemo vlak (žargon) we've bags of time to catch the train
    mnógo hoče več (pregovor) much wants more
  • móč force; tehnika, figurativno power; strength; potency; (krepkost) vigour; (učinkovitost) efficacy; (energija) energy; (velika, nadnaravna) might; (duhovna, duševna) faculty

    na vso móč, z vsemi móčmi with all one's might
    po svojih najboljših móčeh to the best of one's ability
    mišična móč muscular power
    čarovna móč magic power
    delovna móč working power, worker
    delovne móči (delavci) workforce, labour (s konstr. v sg), hands pl, workmen pl
    gonilna móč motive power
    kupna móč buying (ali purchasing) power
    konjska móč horsepower (krajšava: HP)
    prebojna móč penetrating power
    učna móč qualified teacher
    duhovna, duševna móč strength of mind
    moška móč vigour, virility
    telesna móč physical strength
    obrambna móč total defence potential
    udarna móč striking (ali hitting) power, striking force, vojska fighting efficiency
    ustvarjalna móč creative power
    móč usode power of fate
    móč volje willpower; strength of mind, faculty of volition
    dejanska móč actual power, real power
    zakonska móč legal force
    móč eksplozije explosive force, violence of an explosion
    brez móči powerless, forceless, ineffectual; impotent; (šibak) weak, feeble, (izčrpan) finished, effete
    kipeč od móči vigorous
    poln móči powerful, vigorous, full of energy
    v polni mladostni móči in the full vigour of youth
    preizkus móči trial of strength, ZDA pogovorno showdown
    drobljenje móči scattering (ali dissipation) of forces
    izguba móči loss of strength
    po svojih móčeh as one is able
    z združenimi móčmi shoulder to shoulder
    s poslednjimi móčmi with the remains of one's strength
    biti na kraju svojih móči to be worn out, to be exhausted, to reach the end of one's tether
    biti v móči (o zakonu) to be in force
    to ni v moji móči that's beyond my power
    storim vse, kar je v moji móči I do my (very) best, I do my utmost
    kakšno móč ima motor? what is the power of the motor? (ali engine)?
    ni v moji móči, da bi ti pomagal it is not in my power to help you
    ta odlok ima zakonsko móč this decree has the force of law, this decree is binding
    nisem imel toliko móči, da bi to naredil I was unable to arrange it
    priti zopet k móči to recover (ali to regain) one's strength
    móč toka ga je odnesla the rush (ali the sweep) of the current carried him away
    to presega moje móči that's too much for me
    razviti vso svojo móč to exert all one's strength (ali one's full strength)
    teči na vso móč to run at full speed
    na vso móč je vlekel he was pulling for all he was worth
    zapiskati na vso móč to whistle one's hardest
    v slogi je móč unity makes strength
  • môčen | močán (-na -o) adj.

    1. forte; robusto; potente; forzuto; gagliardo:
    močan kot bik forte come un toro
    močan avto automobile potente
    močan značaj carattere forte

    2. (ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo) forte:
    močni zobje denti forti
    močne korenine radici forti
    močna industrija industria sviluppata
    močno turistično središče importante centro turistico

    3. (zelo odporen proti zunanjim silam) forte, resistente:
    močna tkanina tessuto resistente

    4. (ki ima tako značilnost, da more uveljavljati svojo voljo, svoj vpliv) forte

    5. pren. (ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo) forte:
    ima močne boke ha fianchi forti, è forte di fianchi
    ženska močnih prsi donna dal seno prepotente
    evf. zelo močna ženska donna molto grassa

    6. (v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri) forte; potente:
    močen strup veleno potente
    močne cigarete sigarette forti
    močna kava caffè forte
    močno vino vino forte

    7. (zelo hranljiv, kaloričen) sostanzioso:
    pripraviti močan zajtrk preparare una colazione sostanziosa

    8. (ki presega navadno stopnjo glede na posledice, količino oziroma obseg, čutno zaznavnost, intenzivnost) forte; violento:
    pihal je močan veter soffiava un vento forte
    naredil je močan požirek fece una sorsata abbondante
    močan vonj odore forte
    močan glas voce forte
    močan vpliv, vtis influsso, impressione forte
    močne barve colori violenti

    9. (ki presega običajno stopnjo) grande; grosso:
    močan talent grande talento
    močne besede parole grosse
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šalj. predstavniki močnega spola i rappresentanti del sesso forte
    imeti močne živce avere i nervi saldi
    imeti močne karte avere buone carte
    v hiši manjka močnih rok in casa manca un padrone capace
    politika močne roke la politica della mano pesante
    močno krmilo foraggio condensato
    močna kislina acido concentrato
    meteor. močen jugozahodnik libecciata
    močen vzhodni veter levantara
    močen poteg stratta, strattona
    močen stisk strizzone
    močen sunek trabalzone
    močen udarec sculaccione, pestone; pog. svirgola
    šport. močen strel stangata, stoccata, bolide
    močen val frangente
    PREGOVORI:
    prazen sod ima močen glas le teste di legno fan sempre del chiasso
  • môči (morem) to be able, to be capable, to be in a position (to do something); to be enabled; (biti sposoben) to have the faculty, to have the capacity

    ni môči (ni moč) it is impossible
    morem I can
    ne morem I cannot, I can't, I am unable, I am incapable
    morem samó pohvaliti... I can't help praising, I can only praise, I have nothing but praise for...
    ne morem ga trpeti I cannot bear (ali stand) him
    če le morem if I can help it
    ne morem si kaj, da se ne bi smejal I can't help (ali resist) laughing
    on me ne more (figurativno) he can't stand me
    ne morejo se (figurativno) they cannot agree
    ne morem več (od utrujenosti) I am dog-tired, I am dead with fatigue, I am knocked-up
    ne morem si tega privoščiti I cannot afford it
    nič ne morem za to it is not my fault
    morem samo (reči)... I simply must (say)...
    storil bom, kar bom največ mogel I'll do my best, I'll do all I can, I'll do my utmost, I'll do my very (ali level) best
    ne bom mogel plačati I shall not be able to pay
    obžalujem, da ne morem I regret my inability
    ne morem biti brez I cannot go (ali do) without
    denar more vse money talks
    njemu ne moreš verjeti he is not to be believed
    nanj se ne moreš zanesti he is not to be relied upon
    moglo bi biti takó it might possibly be so, pogovorno could be
  • môči (mórem)

    A) imperf.

    1. potere:
    ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
    tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
    ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi

    2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
    danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo

    3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
    nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
    mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo

    4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
    ne morem ga videti non posso vederlo
    ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano

    5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
    to bi moglo biti res potrebbe essere vero
    jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere

    6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
    kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
    živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo

    7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
    otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
    pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
    to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
    našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
    pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
    nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto

    B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
    ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...

    C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
    to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora
  • močíti (móčim) imperf. ➞ zmočiti

    1. bagnare, inumidire; spruzzare:
    močiti lase bagnare, inumidire i capelli
    tri dni nas je močilo piovve per tre giorni
    močiti koga z mrzlo vodo spruzzare qcn. con acqua fredda

    2. orinare, pog. pisciare:
    med. močiti posteljo bagnare il letto (per enuresi notturna), pisciare nel letto
    močiti grlo bagnarsi la gola, bere, sbevazzare
    močiti lica, oči piangere
    močiti grob z gorkimi solzami piangere sulla tomba di qcn., piangere la morte di qcn.
    močiti lan, konopljo macerare il lino, la canapa
    ni še dolgo tega, kar je močil plenice ancora ieri pisciava nel letto