Franja

span¹ [spæn] samostalnik
ped, pedenj (mera, 9 col, 22,5 cm); razpon; razpetina (letala itd.); razmik med dvema stebroma ali opornikoma; lok mosta; časovni razmik, (kratka) doba (čas), trajanje; obseg
navtika zvita vrv, katere konca sta spojena
ameriško vprega (volov, konj itd.)

the span of a bridge razpetina mosta
the span of life življenjska doba
our life is but a span naše življenje traja le kratek čas

spend^* [spend]

1. prehodni glagol
potrošiti, izdati (denar) (on za)
porabiti; koristno porabiti čas; tratiti, zapraviti (denar) (in za)
prebiti, preživeti (čas); izčrpati, iztrošiti (moči); izmetavati (ikre); žrtvovati, dati

to spend o.s. izčrpati se, iztrošiti se

2. neprehodni glagol
biti zapravljiv, delati izdatke; (iz)trošiti se; poleči se, pojemati; (o ribah) drstiti se

his anger spent itself soon jeza se mu je kmalu polegla
the ball was spent krogla ni imela več (prebojne) moči
to spend blood and life žrtvovati kri in življenje
to spend one's breath tratiti svoje besede, govoriti v veter
how did you spend the evening? kako ste preživeli večer?
to spend one's estate in gaming zaigrati svoje premoženje
to be spent with fatigue biti izčrpan od utrujenosti
to spend freely biti preradodaren
the night is nearly spent noč je skoraj minila
to spend a penny pogovorno iti na toaleto
our stores are nearly spent naše zaloge so skoraj izčrpane
to spend the winter abroad preživeti zimo v inozemstvu
the storm is spent vihar se je izdivjal, se je polegel
do not spend words on him ne trati(te) besed z njim!

spirituel, le [spiritüɛl] adjectif duhoven, spiritualen; netelesen; duhovit, zabaven, živahen; pobožen; masculin duhovna moč

exercices masculin pluriel spirituels duhovne vaje
fils masculin spirituel duhovni sin
père masculin spirituel spovednik
caricature féminin, repartie féminin spirituelle duhovita karikatura, duhovit odrezav odgovor
vie féminin spirituelle duhovno življenje

spokóren (-rna -o) adj. rel. penitente, di penitenza; penitenziale:
spokorno življenje vita di penitenza
spokorni pas cilicio
spokorni psalmi salmi penitenziali

spokórniški (de) pénitent, de pénitence, pénitential, pénitentiel

spokorniška obleka habit moški spol de pénitent
spokorniška srajca haire ženski spol, cilice moški spol
spokorniško življenje vie ženski spol pénitente

spokórniški (-a -o) adj. rel. penitenziale; di, da penitente:
spokorniško življenje vita di penitente
spokorniška obleka schiavina
spokorniški pas cilicio

spólen sexual

spólna bolezen venereal disease
spólno občevanje sexual intercourse, sexual relations, pogovorno sex
spólno poželenje sexual desire
spólna privlačnost sex appeal, sexual attraction
spólno življenje sex life, sexuality

spôlen sexuel, génital; vénérien

spolni akt acte sexuel
spolno bolan atteint d'une maladie vénérienne
spolna bolezen maladie vénérienne (ali des parties génitales)
spolni nagon instinct sexuel
spolno občevanje rapports sexuels, relations sexuelles (ali intimes), commerce charnel
spolni organi organes génitaux
spolna vzgoja éducation (ali initiation) sexuelle
spolna zrelost maturité sexuelle, puberté ženski spol
spolno življenje vie sexuelle

spôlen sexual; genital; venéreo

spolni akt, spolna združitev acto m sexual, coito m, cópula f (carnal)
spolna bolezen enfermedad f venérea
spolno bolan atacado de una enfermedad venérea
spolni nagon instinto n; sexual
spolno občevanje relaciones f pl sexuales, comercio m carnal
spolna privlačnost atractivo m sexual
spolni organ órgano m sexual, órgano genital
spolna sla apetito m (ozir. placer m) sexual
spolna vzgoja educación f (ali iniciación f) sexual
spolne značilnosti caracteres m pl sexuales
spolna zrelost pubertad f
spolno življenje vida f sexual

spoliō -āre -āvī -ātum (spolium)

1. (od)vzeti (jemati) komu obleko (opravo), oropati koga obleke (oprave), sleči (slačiti) koga: Val. Max. idr., cum illum spoliatum … videres Ci., spoliare corpus caesi hostis tribunus coepit L., consules spoliari hominem et virgas expediri iubent L., Papirius … spoliari magistrum equitum ac virgas et secures expediri iussit L., spoliare cadaver Lucan.; z abl.: spoliare aliquem vestitu Ci., neminem iacentem veste spoliavit N., T. Manilius Gallum … caesum torque spoliavit L.; metaf.: spoliare dentibus folliculos Petr. z zobmi luščiti.

2. (o)ropati, (o)pleniti, vzeti (jemati) komu kaj, odvze(ma)ti komu kaj, spraviti koga ob kaj; abs.: si spoliorum causa vis hominem occidere, spoliasti Ci., tu sola placere potes vel spoliata Petr. brez nakita, dispersi per municipia et colonias Vitelliani spoliare, rapere, vi et stupris polluere T.; z acc.: spoliare meos perduelles Pl., aedem, Dianam, fana sociorum, monumenta, sese Ci., delubra S., fana atque domos S., aras V., templa Lucan., Q., deos (= simulacra deorum) Lucan., corpus Cu., caput Petr. razgaliti, ogoliti; v pass.: spoliatis … eorum domibus C.; z abstr. obj.: spoliare dignitatem Ci., Vell., fortunam Ci., ornatu alieno scientiam Ci., ne spoliet alienam (sc. pudicitiam) Ci.; z abl.: Apollonium omni argento spoliasti Ci., spoliare aliquem ornamento quodam, aliquem regno paterno, probatum hominem famā, forum voce, animum sanitate Ci., ne eundem paulo post spoliatum omni dignitate conspiciat Ci., (sc. eos) et usu rerum necessariarum et dignitate spoliatum iri C., ut Gallia omni nobilitate spoliaretur C., ne vetere exercitu provincia spoliaretur L., Fulviam omnibus rebus spoliare N. vzeti čisto vse, navis spoliata armis, magistro V., corpus spoliatum lumine V., ferra spoliatur lumine Lucr., te spoliare pudica coniuge O., sociis spoliavit Ulixen O., spoliare montem silvis O., quantas populis spoliaverit (v novejših izdajah solaverit) urbes Stat., spoliatus duce ibo Sen. tr. brez vodnika, spoliare aliquem vitā V., O., Iust. vzeti komu življenje = usmrtiti koga; z gr. acc.: hiems spoliata capillos (listja) O. — Od tod adj. pt. pf. spoliātus 3 oplenjen, izropan, izpraznjen = boren: nihil eo regno spoliatius Ci. ep. — Dep. soobl. spolior -ārī: spoliantur eos Enn. ap. Don.

spomin² moški spol (-a …) na kaj: die Erinnerung, das Gedächtnis, das Andenken, Gedenken
spomin na umrle das Totengedenken
v spomin na zum Gedenken (an), zum Gedächtnis (an), zur Erinnerung (an), zum Andenken an
v lepem spominu in gutem Angedenken
življenje v spominu das Nachleben

spōnsor -ōris, m (spondēre)

1. pôrok (poròk): Sen. ph. idr., sponsor de mea voluntate Ci., quod sponsor es pro Pompeio ali sponsor promissorum Ci. ep. porok za … , quaero, … cur ceteri sponsores et creditores non convenerint Ci., Hymenaeus … , qui mihi coniugii sponsor et obses erat O., quo res sponsore et quo causae teste tenentur H., sponsor salutis (za življenje) Lucan., creditores interventu sponsorum removit Suet.

2. occ. boter: Tert.

sposóben capable, compétent, apte à, propre à, bon pour, qualifié pour, idoine

vsega sposoben capable de tout
sposoben konkurence compétitif, capable de soutenir la concurrence
opravilno sposoben (pravno) capable de contracter
sposoben za orožje bon pour le (ali apte au) service militaire, en état (ali en âge) de porter les armes
pravno sposoben habilité, possédant la capacité juridique, capable juridiquement
pridobitno sposoben capable de travailler (ali de gagner sa vie)
sposoben za službo apte au service, bon pour le service
sposoben za življenje viable
biti sposoben za avoir les qualités requises (ali la capacité, la compétence nécessaire) pour, (za kaj) être à même de faire quelque chose

sposobnost [ó] ženski spol (-i …)

1. die Fähigkeit, die Tüchtigkeit

2. za kaj: die -fähigkeit (adsorbcijska Adsorptionsfähigkeit, pravdna [Prozeßfähigkeit] Prozessfähigkeit, poslovna Geschäftsfähigkeit, pravna Rechtsfähigkeit, za delo Erwerbsfähigkeit, koncentracije Konzentrationsfähigkeit, ljubiti Liebesfähigkeit, mišljenja Denkfähigkeit, priseči Eidesfähigkeit, za presojo Urteilsfähigkeit, za sklepanje kolektivnih pogodb Tariffähigkeit)

3. (usposobljenost) die Befähigung, -befähigung (za poučevanje Lehrbefähigung)

4. (moč) das -vermögen (ločilna Auflösungsvermögen, miselna Denkvermögen, prebojna Durchdringungsvermögen, dojemanja Begriffsvermögen, izražanja Ausdrucksvermögen, vživljanja Einfühlungsvermögen, sučna Drehungsvermögen); die -kraft (lomna Brechkraft)
sposobnost uveljavljanja das Durchsetzungsvermögen, die Durchsetzungskraft

5. (kapaciteta) die -kapazität (zadrževanja vode Wasserkapazität); (možnost) die -barkeit (barvanja Färbbarkeit, mešanja Mischbarkeit, strjevanja Gerinnbarkeit)

6. tehnična: die -tüchtigkeit (letenja die Lufttüchtigkeit, za plovbo Seetüchtigkeit, za vožnjo Fahrtüchtigkeit); osebna: die -tauglichkeit (za vožnjo Fahrtauglichkeit)

7. moralna: die -würdigkeit (kreditna Kreditwürdigkeit)

8.
sposobnost za vojaško službo die Diensttauglichkeit, Militärtauglichkeit, Wehrfähigkeit

9.
plačilna sposobnost Zahlungsfähigkeit, die Solvenz

10.
sposobnost za življenje Lebensfähigkeit, Lebenstauglichkeit, die Lebenseignung
izpad sposobnosti za kaj: medicina die Schwäche, Funktionsschwäche
|
biti odvisen od svojih sposobnosti auf sich selbst gestellt sein
razviti svoje sposobnosti sich selbst verwirklichen
razvoj lastnih sposobnosti die Selbstentfaltung
po svojih najboljših sposobnostih nach bestem Können

sposóbnost capacité ženski spol , aptitude ženski spol , faculté ženski spol , qualification ženski spol , qualités ženski spol množine, pravno habilitation ženski spol

spričevalo o sposobnosti certificat moški spol (ali brevet moški spol) d'aptitude (ali de capacité) professionnelle
pravna sposobnost habilité ženski spol, capacité juridique, jouissance ženski spol des droits civils
sposobnost za življenje viabilité ženski spol

sposóbnost capacidad f ; aptitud f ; talento m

kupna (produkcijska) sposobnost capacidad de compra (de producción)
spričevalo o sposobnosti certificado m de aptitud
sposobnost za delo aptitud (ali capacidad) para el trabajo
poslovna (pravna) sposobnost capacidad de gestión (jurídica)
sposobnost za življenje viabilidad f

spoštovati glagol
1. (ceniti) ▸ tisztel, megbecsül, felnéz vkireLjudje ga spoštujejo, ker je pošten. ▸ Az emberek tisztelik, mert becsületes.
Vedno spoštuje svoje občinstvo in zanj ustvarja. ▸ Mindig tiszteli a nézőközönségét, és számukra alkot.

2. (upoštevati) ▸ tiszteletben tart, betartPri delu spoštujemo zakon o varovanju osebnih podatkov. ▸ A munka során betartjuk a személyes adatok védelméről szóló törvényt.To so hišna pravila in treba jih je strogo spoštovati. ▸ Ez a házirend, és szigorúan be kell tartani.Okusi so različni, kar je treba spoštovati. ▸ Az ízlések különböznek, amit tiszteletben kell tartani.

spotikljiv (-a, -o) anstößig (spotikljivo življenje anstößige Lebensart)

spremeníti (-ím) | spremínjati (-am)

A) perf., imperf.

1. cambiare, mutare, modificare, trasformare:
spremeniti načrt, vsebino, zaporedje cambiare il progetto, il contenuto, l'ordine di successione
spremeniti obliko česa trasformare, modificare la forma di qcs.
spremeniti mišljenje, mnenje o čem cambiare opinione su qcs.

2. cambiare, alterare:
spremeniti ime, naslov, kraj bivanja cambiare nome, indirizzo, residenza

3. trasformare; convertire; commutare:
spremeniti sladkor v alkohol trasformare, convertire lo zucchero in alcool
spremeniti zaporno kazen v denarno commutare la pena detentiva in pecuniaria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
od jeze spremeniti barvo cambiare colore dalla rabbia
pren. spremeniti v prah in pepel radere al suolo
spremeniti življenje v pekel rendere la vita un inferno
navt., aer. spremeniti smer gibanja (tudi ekst. ugrabiti) dirottare (una nave, un aereo)
spremeniti v kašo spappolare
spremeniti v kis acetificare
spremeniti v kost ossificare
spremeniti objekt oggettivare
soc. spremeniti v potrošno blago mercificare

B) spremeníti se (-ím se) | spremínjati se (-am se) perf., imperf. refl. cambiarsi, cambiare; trasformarsi, convertirsi; tramutarsi:
spremeniti se na bolje cambiare in meglio
voda se spreminja v paro l'acqua si trasforma in vapore
spreminjati se iz sovražnika v prijatelja da nemico diventare amico
negodovanje se spreminja v jezo il malcontento si tramuta in rabbia
PREGOVORI:
časi se spreminjajo in mi z njimi si mutano i tempi e noi con quelli; tempora mutantur et nos mutamur in illis

sprémiti (-im) | sprémljati (-am) perf., imperf.

1. accompagnare; scortare; (zasledovati) pedinare:
spremiti otroka do šole accompagnare il bambino a scuola

2. accompagnare (tudi ekst.):
spremljati ples s ploskanjem accompagnare il ballo battendo le mani
ugotavljati pojave, ki spremljajo tehnološki razvoj determinare, definire i fenomeni che accompagnano lo sviluppo tecnologico

3. (z gledanjem, poslušanjem dojemati vsebino) seguire:
spremljati politično dogajanje seguire i fatti della politica
vso pot ga je spremljala misel tutto il tempo lo assillava un pensiero
nesreča, smola ga spremlja vse življenje è uno scalognato, la sfortuna lo perseguita tutta la vita
spremljati koga z očmi seguire qcn. con gli occhi