Franja

brand¹ [brǽnd] samostalnik
ogorek; vžgano znamenje; žig, zaščitna znamka; vrsta blaga
poetično meč
poetično bakla; stigma, sramota
botanika (žitna) snet

to snatch a brand from the burning rešiti koga ali kaj
of the best brand najboljše vrste
a brand from the fire (ali burning) človek, ki je ušel grozeči nevarnosti; figurativno spreobrnjenec, -nka

braníti to defend (pred from, proti against); to protect; to shield; (prepovedati) to prohibit, to forbid

braníti komu to restrain someone (from doing something), to forbid someone (to do something); (na sodišču) to defend, to advocate, to plead for
braníti svojo pravico to maintain one's right
braníti se to defend oneself, (upirati se) to resist, to withstand
braníti se česa (odklanjati) to refuse, to decline
tudi najmirnejši človek se brani, če je napaden (figurativno) even a worm will turn

brasseur [brasœr] masculin

1. pivovarnar

2. prsni plavalec

brasseur d'affaires človek, ki se bavi s številnimi zadevami

brave [brav] adjectif hraber, pogumen, srčen; možat, vrl, pošten, pravičen

un homme brave pogumen človek
un brave homme poštenjak, dober dečko
mon brave! (familier) dragi moj!

breathe [bri:ð]

1. neprehodni glagol
dihati, vdihavati; živeti, biti; dišati; zastati; pihljati

2. prehodni glagol
vdihniti, izdihniti; izhlapevati, oddajati (vonj); šepetati, blebetati, izustiti; utruditi; do sape pustiti (konja)

a better fellow does not breathe je najboljši človek na svetu
to breathe one's last (breath) izdihniti, umreti
not to breathe a word (ali syllable) ne izdati niti besede
to breathe vengeance snovati maščevanje
to breathe vein puščati kri
to breathe freely biti brez skrbi, pomirjen

brihtna buča frazem
lahko ironično (pameten človek) ▸ okostojás
Bil je brihtna buča, veliko je vedel in veliko je znal. ▸ Okostojás volt: sokat tudni és ismerni vélt.

brío moški spol živahnost, moč, pogum; ljubkost

hombre de bríos energičen, ognjevit človek

brki samostalnik
1. (pri moških) ▸ bajusz [szőrsáv a felső ajak felett]Bil je visok, suh človek, oblečen v črno, s črnimi brki. ▸ Magas, vékony férfi volt, feketébe öltözve, fekete bajusszal.
Njegova usta so pod mogočnimi brki vedno razlezena v širok nasmeh. ▸ Szája mindig széles mosolyra nyílik hatalmas bajusza alatt.
Bil je plavolas, s kodrastimi lasmi in z močnimi brki. ▸ Szőke, göndör hajat és dús bajuszt viselt.
Sopomenke: brčice

2. (daljše dlake blizu ust živali) ▸ bajusz [a leggyakrabban a pofa két oldalán, pl. macskáknál, kutyáknál, rozmárnál]
Mačke uporabljajo svoje brke, da ugotovijo, kako širok je prostor, kjer se nahajajo, in ali bodo prišle skozi. ▸ A macskák a bajuszukkal határozzák meg, hogy milyen széles az a hely, ahol vannak, és hogy átférnek-e rajta.
Dolgi brki okoli gobčka nam povedo, da miši v trdi temi dobro zaznavajo okolico s tipom. ▸ A hosszú bajuszszálak a pofa körül arról árulkodnak, hogy a koromsötétben élő egerek tapintással is jól érzékelik a környezetüket.
Sopomenke: brčice

3. (packe od hrane) ▸ bajusz [ételfolt]
Mami je izpila dolg požirek in z belimi brki pene okrog ust megleno ugovarjala: "Si čisto ob pamet? ▸ Anya nagyot kortyolt, és a szája körül fehér habos bajusszal homályosan tiltakozott: „Elment az eszed?”

4. (moškim brkom podoben pas dlak) ▸ bajusz [némely állatoknál, például macskánál, kutyánál, rozmárnál; lehet nőknél is]
Mroža z njegovimi okli in brki v hipu prepoznamo. ▸ A rozmárt azonnal felismerjük az agyaráról és a bajuszáról .
Kmalu bodo mladiču zrasli tudi značilni beli brki, ki spominjajo na brke kakšnega cesarja. ▸ Lassan kinő a kölyökállat jellegzetes fehér bajusza, ami császári bajuszra emlékeztet.
Po uživanju teh pripravkov ženskam pričnejo rasti brki in včasih celo brada. ▸ Ezeknek a termékeknek a fogyasztása után a nőknek bajusza, sőt néha szakálla nő.
Sopomenke: brčice

broncher [brɔ̃še] verbe intransitif spotakniti se (contre quelque chose ob kaj); godrnjati; figuré oklevati, obotavljati se; motiti se; napraviti (nestrpno) kretnjo, ganiti se

sans broncher brez ugovora, brez godrnjanja
que personne ne bronche! da se nihče ne gane!
il a récité sa leçon sans broncher une fois povedal je lekcijo, ne da bi se enkrat zmotil
il n'y a pas si bon cheval qui ne bronche (proverbe) vsak človek se enkrat zmoti

bronzo m

1. bron:
bronzo d'alluminio aluminijev bron
polvere di bronzo bronsa
età del bronzo arheol. bronasta doba

2. pren.
faccia di bronzo nesramnež, predrznež
petto, cuore di bronzo pogumen človek; brezsrčnež
incidere qcs. nel bronzo pustiti neizbrisne sledove

3. umet. bron, izdelek iz brona

4. knjižno top

5. pesn. bron, bronast zvon

bruciato

A) agg.

1. zgorel, pogorel, sežgan, zažgan

2. pren. vroč:
ore bruciate vroče popoldanske ure
bruciato dal sole ožgan, zagorel

3. pren. izgorel, propadel, izčrpan:
gioventù, generazione bruciata razočarana mladina; beatniška generacija (po drugi svetovni vojni)
uomo bruciato uničen človek

4. bleščeče temnorjave barve

B) m okus, vonj po prismojenem:
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
sento puzzo di bruciato pren. stvar mi smrdi

brûlé, e [brüle] adjectif požgan; prismojen (jed), pregorel (žarnica); figuré razkrinkan; sumljiv; masculin prismojenost, smoja

odeur féminin de brûlé vonj po prismojenem
tache féminin de brûlé opeklina
homme masculin politique brûlé pogorel politik, ki je izgubil ves ugled in zaupanje
tête féminin brûlée, cerveau masculin brûlé prenapet človek (avanturist, drznež)
sentir le brûlé dišati po prismojenem
ça sent le brûlé (figuré) zadeva postaja nevarna
avoir un goût de brûlé imeti okus po prismojenem
être brûlé par la gelée pozebsti

brûler [brüle] verbe transitif (za)žgati, sežgati, smoditi, paliti, opeči, speči; pražiti (kavo); figuré diskreditirati

se brûler opeči se
brûler un cadavre sežgati truplo
brûler la cervelle à quelqu'un pognati komu kroglo v glavo
brûler ses doigts opeči si prste (tudi figuré)
brûler de l'encens devant quelqu'un komu kaditi (figuré), pretirano ga hvaliti
brûler un espion razkrinkati špijona
brûler une étape predirjati razdaljo brez vmesnega postanka; prehitro napredovati, hitreje kot predvideno se razvijati
brûler le feu rouge prevoziti rdečo luč
brûler une gare voziti skozi postajo brez postanka
brûler une leçon (neopravičeno) izostati od učne ure
brûler le pavé kot obseden dirjati, drveti
brûler les planches (théâtre) prepričevalno, sijajno igrati
brûler un signal prevoziti signal
brûler ses vaisseaux (figuré) vse mostove za seboj podreti, onemogočiti si vrnitev
cet appareil brûle peu d'électricité ta aparat porabi malo elektrike
se brûler avec de l'eau bouillante opariti se s kropom; verbe intransitif (z)goreti; plamteti, biti v plamenih; (pri)smoditi se (jed); pripekati
on brûle človek kar gori, tako je vroče
brûler d'impatience goreti od nestrpnosti
brûler sans flammes tleti
les pieds lui brûlent (figuré) tla mu gorijo, postajajo vroča pod nogami
les mains me brûlent zelo se mi mudi

brutálen brutal, grossier, rude, violent, cruel

brutalen človek brute ženski spol

bruto živalski, grob, neumen

hierro en bruto surovo železo
peso bruto (kosmata) teža
producto bruto kosmati dohodek
bruto m (neumna) žival; surov človek, surovež; bik
el noble bruto konj
pedazo de bruto bedak
enamorarse como un bruto slepo se zaljubiti

buen dober

buen gusto dober okus
buen mozo krepak (čeden) dečko
buen sentido zdrava pamet
buen tiempo lepo vreme
¡buen apetito! dober tek!
al buen tun tun na slepo srečo, tjavdan
buen hombre pero mal sastre dober človek (je), kaj več pa ne

business¹ [biznis] samostalnik
posel, opravilo, poklic; kupčija; zadeva, delo; dolžnosti; podjetje, tvrdka
arhaično zaposlenost
gledališče igra, pantomima

to ask for s.o.'s business vprašati, kaj si kdo želi
to do one's business for s.o. uničiti koga
the business end konec (kakršnegakoli) orodja
to go to business iti na delo, v službo
everybody's business is nobody's business za vsako delo mora biti nekdo odgovoren
to mean business resno misliti
man of business poslovni človek, trgovec
one's man of business pravni svetovalec koga
to go into business postati trgovec
mind your own business ne vtikaj se v zadeve drugih
that's no business of yours to ti ni nič mar
a roaring business sijajna kupčija
to send s.o. about his (ali her) business na kratko koga odsloviti
to settle down (ali get) to business resno se lotiti dela
I am sick of the whole business sit sem tega
to speak to the business stvarno govoriti
a good stroke of business dobra kupčija
to attend to one's own business ne se vtikati v zadeve drugih
to have no business to do s.th. ne imeti pravice kaj storiti
to make business of doing s.th. veliko o čem govoriti
to retire from business opustiti posel

but¹ [bʌt] veznik
ampak, toda, temveč, marveč, pač pa

not only ... but also ne samo..., ampak tudi
there is no doubt but (that) she is ill ni dvoma, da je bolna
one cannot but hope človek lahko samo upa
but then z druge strani pa
it is not so late but they may come ni še tako pozno, da ne bi mogli še priti
who knows but he may be angry? kdo ve, če ni morda hud?
but that če že ne

cab¹ [kæb] samostalnik
fijakar, kočija; taksi; strojna hišica na lokomotivi

to take a cab najeti si kočijo, taksi, peljati se s kočijo, taksijem
cab driver fijakar, kočijaž, voznik taksija
cab stand parkirni prostor za kočije ali taksije
cab runner, cab tout človek, ki za nagrado pokliče taksi in pomaga naložiti vanj prtljago

caballero moški spol jezdec, vitez, plemič; gospod; kavalir; konjenik, oklopnik

caballero andante siromašen plemič
caballero cubierto španski velikaš, ki je smel pokrit stopiti pred kralja; nevljuden človek
caballero de (la) industria srečelovec; eleganten slepar; nastopač, gospošček
el Caballero de la Triste Figura vitez žalostne postave
a lo caballero kavalirsko
de caballero a caballero viteško; častno, pošteno
mal caballero slab človek
un perfecto caballero pravi kavalir
poderoso caballero es Don Dinero denar je sveta vladar
armar caballero poviteziti
¿caballero? kako, prosim
¡caballeros! gospodje!
caballeros pl kupi zemlje ob cesti