Franja

dúša soul; (duh) spirit; ghost; figurativno mind

600 dúš (prebivalcev) 600 souls
dobra dúša a good soul, a good fellow
pokojna dúša departed soul
sorodna dúša congenial soul, kindred spirit
neumrljivost dúše religija immortality of the soul
rešitev dúše religija salvation of the soul
preseljevanje dúš transmigration of souls, metempsychosis
z dúšo in telesom with all one's heart and soul, wholeheartedly
iz vse dúše, z vso dúšo with all one's heart
(vseh) vernih dúš dan religija All Souls' Day
iz globine moje dúše from the depths of my soul
pri moji dúši! (up)on my soul!, by my soul
iz (do) dna svoje dúše from (to) the bottom of one's heart
v globini moje dúše in my heart of hearts
dúša in srcé česa the life and soul of something
v dnu svoje dúše in one's innermost soul
biti eno srce in ena dúša to be of one heart and mind
on je plemenita dúša he is a generous soul, he is a noble-minded person
biti komu vdan z dúšo in telesom to be devoted body and soul to someone
on je prava dúša podjetja he is the very soul of the enterprise
žive dúše ni bilo tam not a living soul was there
žive dúše ni na ulici there is not a soul in the street
on je dobra dúša he is a good old soul
dúša me boli it grieves me to the very heart
nekaj imam, nekaj mi leži na dúši something preys upon my mind
izdihniti dúšo to give up, to yield up the ghost, to draw one's last breath
sramovati se v dno svoje dúše to be deeply ashamed (of)
to mi teži dúšo that weighs heavily upon me
vso svojo dúšo vložiti v delo to put one's whole heart into one's work
žive dúše ne vidim I do not see a single soul
žive dúše ni bilo videti there wasn't a soul to be seen
povedati, kar nam leži na dúši pogovorno to say one's piece

duty [djú:ti] samostalnik
dolžnost, obveznost; služba, funkcija (on, upon)
dajatev, davek, taksa, carina; spoštovanje
britanska angleščina, tehnično delo, proizvodnost, storilnost, produktivnost; količina vode za zalivanje jutra zemlje

customs duty uvozna carina
in duty bound po dolžnosti
to do duty for služiti kot, biti enako dober kot
off duty prost službe
on duty v službi, na straži
to go on duty stopiti v službo
to lay duty on zacariniti
liable to duty carinski (blago)
in duty bound dolžnosten
to send one's duty to s.o. izraziti komu spoštovanje
to take up one's duties prevzeti dolžnosti
to do one's duty by s.o. opraviti svojo dolžnost do koga
to pay duty on goods plačati carino za blago
duty off brez carine
duty paid ocarinjen

dva dve two

po dva, po dve in pairs, by twos
stran dve page two
dve in pet je sedem two and five make (ali are) seven
tako gotovo, kot je dve in dve štiri as sure as eggs is eggs
to me je stalo dva funta in dva penija this cost me two pound, twopence
ura je ravnokar odbila dve the clock has just struck two
pred dvema dnevoma two days ago
ne najdeš dveh takih, kot je on! you won't find anybody to match him!
otrok še ni dve leti star the child is not two yet
iti po dva in dva (v parih) to go in pairs (ali two by two)
hoditi v gručah po dva in tri to walk in twos and threes
za prepir sta potrebna dva it takes two to make a quarrel

dvákrat twice; two times

dvákrat dva je štiri twice two is four
dvákrat toliko twice as much
on je dvákrat starejši od mene he is twice my age
on je dvákrat bogatejši od tebe he is twice as rich as you
danes sem ga dvákrat videl I have seen him twice today
ne si pustiti dvákrat reči česa not to need to be told a thing twice
dvákrat boljši twice as good
dvákrat (dobro) kaj premisliti to think twice about something
dvákrat (ponovno) povedan twice-told

dvánajst twelve

on je dvánajst let star he is twelve (years old)
ob dvánajstih at twelve (12) o'clock
dvánajst apostolov religija the twelve Apostles, the Twelve
sestali se bomo točno ob dvánajstih we'll meet at twelve o'clock sharp (ali on the dot), vojska at twelve hundred hours

dvígati dvígniti to lift (up); to raise; to pull up; (nekaj težkega) to heave, to hoist

dvígati, dvígniti denar to draw money
dvígati, dvígniti znesek to withdraw a sum; (roke, glavo) to raise, to lift, to hold up
dvígati, dvígniti roko na koga to raise oneself hand at someone; (oči) to raise, to lift
dvígati, dvígniti na rame to hoist on one's shoulders; (s škripcem, vitlom) to hoist
dvígati, dvígniti zastor to raise the curtain
dvígati, dvígniti sidro to weigh anchor, to heave anchor
dvígati, dvígniti se (dim) to rise, to go up; to ascend; to stand
zgradba, ki se dviga nad vsemi drugimi a building that overtops all the others; (teren ipd.) to rise, to slope; (oseba) to rise, to get up
dvígati, dvígniti se proti to stand up against, to revolt, to rebel against, to protest (against)
vsi so se dvignili, ko so zaigrali državno himno every one rose to his feet when the national anthem was played
dvígati, dvígniti se v zrak to soar

dvójnik duplicate; counterpart; (oseba) double

v dvójniku in duplicate
on je moj dvójnik he is my double; (namestnik igralca) stand-in double

dvómiti to doubt, to have doubts (o, gléde about); to question (o čem something); to be doubtful (of); to be in doubt

ne dvomiti o to have no doubts about
dvómiti o poštenju kake osebe to doubt someone's honesty
o tem ne dvomim I have no doubt (ali I make no question) of it
ne morem dvómiti o njegovi besedi I cannot doubt his word
dvomim, da je to res I doubt the truth of that
ne dvomim, da bo prišel I have no doubt (that) he will come, pogovorno I've no doubt he's coming, I don't doubt for a moment he's on his way
ne dvomim, da ste hoteli to storiti I have no doubt you intended to do it
dvomim, če bo prišel I doubt whether (ali if) he will come
po tem začne človek dvómiti o vsem after that, one begins to feel doubtful of everything

dvóriti

dvóriti komu to court someone, to pay court to someone; to flatter someone; to pay one's addresses to someone
on dvori tvoji sestri he's courting your sister

dwell^*2 [dwel] neprehodni glagol
arhaično osta(ja)ti; bivati, stanovati, zadrž(ev)ati se; ustaviti, ustavljati se (on)
razmišljati, premišljevati; zavlačevati; prekiniti

džem jam

namazati kruh z maslom in džemom to spread butter and jam on bread, to make a jam sandwich (pogovorno, narečno jam butty)
lonček za džem jampot

earth¹ [ə:ɵ] samostalnik
zemlja; zemljišče; tla; prst, glina, ilovica; kopno; lisičina; ozemljitev

to come back to earth opustiti sanjarjenje; začeti resno misliti
to move heaven and earth prizadevati si na vse pretege
to take earth, to run (ali go) to earth skriti se v lisičino
to run s.o. to earth ugnati koga v kozji rog; zasledovati do dna
why on earth? zakaj zaboga?
down to earth trezno misleč
to sink into the earth v tla se pogrezniti (od sramu)
in the face of the earth na zemeljski površini
no use on earth popolnoma neuporaben, zanič
while he was on earth za njegovega življenja

easy¹ [í:zi] pridevnik (easily prislov)
lahek, lahkoten; zlóžen; udoben; miren, popustljiv, brezskrben, lahkomiseln; gladko tekoč; premožen

easy of access lahko dostopen
easy of belief lahkoveren
easy does it! le počasi, nikamor se ne mudi!
as easy as damm it, ameriško as easy as falling off a log otročje lahko
in easy circumstances v ugodnih razmerah
sleng on easy street v dobrih razmerah
to make easy pomiriti
an easy market tržišče, na katerem ni povpraševanja
a lady of easy virtue pocestnica, lahkoživka
under easy sail počasen
on easy terms pod ugodnimi plačilnimi pogoji
sleng easy on the eye prijeten, čeden na pogled
an easy man popustljiv, prilagodljiv človek
sleng easy meat ne preveč nevaren nasprotnik; lahek posel

échanger [ešɑ̃že] verbe transitif (za)menjati, izmenjati

échanger des timbres izmenjavati znamke
on n'échange pas les objets achetés kupljenih predmetov, stvari ne zamenjavamo
échanger son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap

échapper [ešape] verbe intransitif uteči, uiti (à quelqu'un komu), uhajati; izmuzniti se; poiti (potrpežljivost); izpasti (ime); verbe transitif, vieilli uiti

s'échapper pobegniti, ubežati; odparati se (šiv); prekipeti (mleko); teči (solze); uhajati (plin)
le chien a échappé à son maître pes je pobegnil gospodarju
échapper des mains uiti, pasti iz rok
son nom m'échappe ne morem se spomniti njegovega imena
rien ne lui échappe on vse opazi ali vidi, nič mu ne uide
ce produit échappe à la taxe sur les articles de luxe ta izdelek je oproščen takse na luksusne predmete
l'échapper belle srečno odnesti pete, odnesti zdravo kožo
échapper à la compétence ne spadati v pristojnost
cela m'a échappé to mi je ušlo, to sem prezrl
cela m'échappe (familier) tega ne razumem
le mot m'est échappé beseda mi je uš

écoper [ekɔpe] verbe transitif z zajemalko metati vodo (iz čolna ipd.); verbe transitif, verbe intransitif, familier dobiti očitke ali udarce; morati plačati zapitek; biti grešni kozel

il a écopé une punition iztaknil je kazen
il a écopé 100 francs d'amende izkupil je 100 frankov globe
c'est son frère qui a fait la faute et c'est lui qui a écopé njegov brat je naredil napako, a plačal je on, skupil jo je on

écorcher [ekɔrše] verbe transitif odreti (žival), iz kože dati; oguliti, odrgniti (kožo), razpraskati; odkrušiti (zid), poškodovati; figuré grdó zdelati, strašno zbiti; figuré oslepariti, odreti (koga); obrekovati; popačiti (ime), lomiti (jezik), slabo izgovoriti (besede); izkriviti (resnico); slabo igrati (instrument); žgati (v grlu)

écorcher le français lomiti francoščino
nous nous sommes fait écorcher dans ce restaurant odrli so nas v tej restavraciji
il crie comme si on l'écorchait vpije, kot da bi mu kožo vlekli s telesa
écorcher l'oreille žaliti uho

écrivassier, ère [-sje, ɛr] adjectif ki slabo ali mnogo piše; masculin pisun, pisač

il n'est pas très écrivassier on ni prijatelj pisanja (pisem)

edge¹ [edž] samostalnik
rob, greben; meja; ostrina; osornost, moč, strogost
množina obreza (knjige)
ameriško, pogovorno prednost, privilegij

to be on the very edge pravkar nameravati
to give an edge to, to put on an edge ostriti
to give the edge of one's tongue ostro komu povedati, zabrusiti jih komu
to have an edge biti okajen
to have an edge on s.o. imeti neznatno prednost pred kom
(all) on edge skrajno napet, živčen
not to put a fine edge upon jasno se izražati, odkrito povedati
to set one's teeth on edge skominati
to sit on the thin edge of nothing sedeti na skrajno tesnem prostorčku
to take off the edge otopiti
to take the edge off one's appetite pokvariti komu tek
the thin edge of the wedge skromen začetek
gilt edges zlata obreza knjige

edin|i (-a, -o)

1. einzig

2. Bog: einig; Božji Sin: eingeboren

3. (izključni) alleinig, Allein- (zastopnik der Alleinvertreter, hranilec družine der Alleinverdiener, lastnik der Alleineigentümer/Alleinbesitzer, lastnik firme der Alleininhaber, storilec der Alleintäter)

4. (vsesplošni) pravo Universal- (dedič der Universalerbe, dedinja die Universalerbin)
|
edina možna pot figurativno der einzig gangbare Weg
sam in edini einzig und allein
on edini er als einziger