Franja

abilità f sposobnost, zmožnost, spretnost, okretnost:
se la cavò con abilità spretno se je izvlekel, izmazal

abilitare

A) v. tr. pravo (pres. abilito)

1. usposobiti

2. pravo habilitirati

B) ➞ abilitarsi v. rifl. (pres. mi abilito) habilitirati se

abilitáte -ăţi f spretnost, sposobnost

abilitazione f pravo habilitacija

ability [əbíliti] samostalnik
zmožnost, sposobnost, spretnost
trgovina plačilna zmožnost, solventnost

abilities množina nadarjenost, talent
to the best of my ability kolikor zmorem

abillar imeti (v posesti)

abilmente avv. spretno, okretno

abîme [abim] masculin brezno, prepad, žrelo, globočina; propad, poguba

course féminin à l'abîme drvenje v propast
un abîme de science (figuré) zelo učen človek
dans un abîme de malheur v skrajni stiski
il est un abîme d'égoïsme on je velik egoist
il y a un abîme entre eux med njima (njimi) je velik prepad
être au bord de l'abîme biti na robu prepada
l'abîme appelle l'abîme nesreča redko sama pride

abîmer [abime] verbe transitif poškodovati, pokvariti, obrabiti; ostro kritizirati, familier raztrgati; populaire pretepsti

s'abîmer poškodovati se; potopiti se; zrušiti se; figuré poglobiti se (dans v)
le transport a abîmé le colis pri prevozu se je paket poškodoval
abîmé de dettes do vratu zadolžen, v dolgovih
l'avion s'est abîmé dans les flots letalo se je pogreznilo v valove, se je potopilo
s'abîmer dans ses pensées zatopiti se v svoje misli

ab intestato

dedič ab intestato heir-at-law
podedovati ab intestato to inherit from an intestate person

ab intestato latinsko

estar ab intestato domače zanemarjen biti

abiogēnesi f biol. abiogeneza

abiogenesis [eibaioudžénisis] samostalnik
biologija abiogeneza, generatio spontanea

abiogenetic [eibaioudžinétik] pridevnik (abiogenetically prislov)
biologija abiogenetski

abiogenez|a [é] ženski spol (-e …) die Abiogenese, die Urzeugung

abiogenéza biologija abiogenesis; abiogeny

-netski abiogenetic

abiogenéza (-e) f biol. abiogenesi

abiogeny [eibaióudžəni] ➞ abiogenesis

abiotič|en [ó] (-na, -no) abiotisch

abiótičen (-čna -o) adj. biol. abiotico