Franja

perdre* [pɛrdrə] verbe transitif pogubiti; ruinirati; potopiti (ladjo); prizadeti težko škodo; izgubiti; zamuditi; zapraviti; verbe intransitif imeti izgubo (sur une marchandise pri nekem blagu); izgubljati na vrednosti; puščati (posoda); marine počasneje voziti, zaostajati (sur za)

se perdre izgubiti se, izginiti; propasti; pokvariti se; marine, figuré razbiti se; spodleteti; zaiti, zabloditi; izumreti
n'avoir rien à perdre ne imeti česa izgubiti
fouer à tout perdre vse staviti v igro
perdre sa clef (populaire) imeti drisko
perdre connaissance onesvestiti se
se perdre en conjectures izgubljati se v ugibanjih, domnevanjih
perdre contenance zmesti se
perdre courage, espoir izgubiti pogum, upanje
perdre le fil (figuré) izgubiti rdečo nit
perdre le goût du pain (populaire) umreti
perdre (l')haleine priti ob sapo
perdre une occasion zamuditi priložnost
y perdre son latin ničesar ne razumeti
perdre le nord izgubiti se
perdre ses pas truditi se brez haska
perdre patience izgubiti potrpljenje
perdre pied, terre izgubljati tla pod nogami
perdre du poids shujšati
perdre du terrain (figuré) izgubljati ne terenu, nazadovati
perdre de vue izgubiti iz vida
vous ne perdez rien pour attendre nič vam ne bo ušlo, vam ne bo prihranjeno
se perdre dans les détails izgubljati se v podrobnostih
je m'y perds ničesar več (tu) ne razumem
les fraises vont se perdre jagode se bodo pokvarile
perdre l'équilibre izgubiti ravnotežje

per-facētus 3, adv. -ē (per in facētus) prav (zelo) dovtipen (šaljiv, duhovit): et quia ut fit in multis exit aliquando aliquid si non perfacetum, at tamen fortasse non rusticum, quod quisque dixit, me id dixisse dicunt Ci., familiaris noster L. Gellius qui se illi contubernalem in consulatu fuisse narrabat, canorum oratorem et volubilem et satis acrem atque eundem et vehementem et valde dulcem et perfacetum fuisse dicebat Ci., quae ego non commemorarem — neque enim perfacete dicta neque porro hac severitate digna sunt Ci.

Perilla -ae, f Períla, izmišljeno ime ženske, sicer imenovane Metéla (Metella): O., eadem igitur opera accusent C. Catul[l]um, quod Lesbiam pro Clodia nominarit, et Ticidam similiter, quod quae Metella erat Perillam scripserit Ap.

perna -ae, f (iz *pērsnā; prim. skr. parṣṇiḥ peta, gr. πτέρνα, πτέρνη peta, gnjat = got. faírzna = stvnem. farsana = nem. Ferse)

1.
a) noga, stegno, bedro pri človeku: is (= iis) perna succidit iniqua superbia Poeni Enn., C. Memmius L. Octavium similiter deprehensum pernis contudit Val. Max.
b) zadnje stegno živali: castrantur feminae quoque, sicuti et cameli, post bidui inediam suspensae pernis prioribus vulvā recisā Plin., ossa quoque ex ungulis suum combusta eundem usum praebent, item ossa ex acetabulis pernarum, circa quae coxendices vertuntur Plin.
c) gnjat, šunka: Pl., Mart., Stat., pernas sallire sic oportet in dolio aut in seria: cum pernas emeris, ungulas earum praecidito Ca., post diem omnino XII pernas eximito et salem omnem detergeto et suspendito in vento biduum Ca., in magni illius Catonis libro, qui de agri cultura est editus, scripta sunt permulta … qua ratione pernas sallere? Varr., fumosae cum pede pernae H.

2. metaf.
a) pérna = „stegno“, „gnjat“, „šunka“, neka školjka: appellantur et pernae concharum generis, circa Pontias insulas frequentissimae. Stant velut suillum crus e longo in harena defixae hiantesque Plin.
b) pérna = odebeljeni (debeli) konec odtrganega korenskega poganjka: et cum perna sua avelluntur (sc. stolones) partemque aliquam e matris quoque corpore auferunt se cum fimbriato corpore Plin.

per-paul(l)us 3 (per in paul(l)us)

1. subst. perpaulum -ī, n prav (zelo) malo: loci Ci.

2. adv. perpaulum malce (malo) manj: declinare Ci.

Perperna (L., Fl.), Perpenna (N., T., Iust.) in Prepe(r)na -ae, m Perpé(r)na, moško ime, npr.

1. M. Perpenna Mark Perpena, ki je l. 130 premagal Aristonika: T.

2. M. Perperna Mark Perperna, Sertorijev naslednik l. 72: N., L.

perpōtātiō -ōnis, f (perpōtāre) nenehno pitje, neprestana popivka: et ipsi iuventa ad merum pronior fuerat, eaque commendatione credidere L. Pisonem urbis curae ab eo delectum, quod biduo duabusque noctibus perpotationem continuasset apud ipsum iam principem Plin.; pl. popivanje: intemperantissimae perpotationes Ci., vomitiones ac rursus perpotationes Plin.

Perse͡us -eī, m (Περσεύς) Perzêj

1. sin Zevsa in Danaje, Andromedin soprog, ki je ubil Meduzo; po smrti je bil postavljen med ozvezdja; gr. sklanjatev: gen. -eos, acc. -ea; lat. sklanjatev: gen. -eī, acc. -eum: Ci., O. Od tod adj. Persēus 3 ali Persēius 3 (Περσήϊος) Perzêjev: Persea secta Pr., Persea Tarsos Lucan., Perseum Argos Stat., Perseia castra sequi O. Prim. Persēis.

2. nezakonski sin Filipa III., zadnji makedonski kralj; premagal ga je rimski vojskovodja Emilij Pavel pri Pidni l. 168 (gr. sklanjatev: gen. -eos, dat. -eī, acc. -en, voc. -e͡u; lat. sklanjatev: nom. -eus, gen. -eī, dat. -eō, acc. -eum, abl. -eō): L., Iust. Prim. Persēis.

Persius 3 Pérzij, ime rim. rodu.

1. C. Persius Gaj Perzij
a) zmagovalec nad Tarentčani (l. 210): L.
b) govornik, Lucilijev sodobnik: Ci.

2. A. Persius Flaccus Avel Perzij Flak, satirik iz obdobja cesarja Nerona: Mart., Q. Od tod adj. Persiānus 3 Pérzijev: Lact., Persianum illud Lact. tisti (znani) Perzijev izrek, P. aquae Ap. Perzijeve toplice (menda pri Kartagini, imenovane po nekem neznanem Perziju).

per-veniō -īre -vēnī -ventum (per in venīre)

1. do cilja dospe(va)ti, do cilja priti (prihajati), prispe(va)ti, dospe(va)ti: Q., Plin. idr., domum C., nando in tutum N., ad tumulum, ad regem O., ad portam Ci., quo ire intenderant, perventum est S.

2. metaf.
a) priti (prihajati) do česa, doseči (dosegati), dobi(va)ti kaj: ad principatum N., in senatum S. doseči senatorsko čast, ad septuagesimum regni annum Ci. doživeti, p. in amicitiam alicuius N. s(po)prijateljiti se s kom, in affinitatem p. alicuius N. priti v svaštvo (sorodstvo) s kom, in odium alicuius N. sovraštvo si nakopati, p. in claritudinem S. zasloveti; (v govoru) pri(haja)ti do česa: ad illa opprobria N., ad hunc locum C.
b) (o stvareh) priti kam, preiti na koga, kam: Varr., imperium pervenit ad ignaros S., pecunia ad Verrem p. Ci. je pripadel Veru, je prišel v Verove roke, annona ad denarios L pervenerat C. cena žita je poskočila, ira in rabiem pervenerat Cu. jeza je vzkipela do besnosti, je prešla (se je sprevrgla) v bes, p. ad aures alicuius N. priti komu na uho; tudi s samim acc.: verba aures non pervenientia nostras O.
c) spadati k čemu: L., Pl.

Opomba: Cj. pr. pervenat: Pl., pervenant: Pl.; fut. pervenibunt: Pomp.; inf. pervenirier: Ter.

peso moški spol teža, težina; tehtnica, skodelica tehtnice; breme; težeča žalost

peso argentino, peso chileno peso (argentinski, čilski) (denarna enota)
peso atómico atomska teža
peso bruto bruto teža
peso neto čista teža
(šp) peso ligero (fuerte) lahka (težka) teža
peso específico specifična teža
peso vivo živa teža
campeón del peso pluma prvak peresne teže
exceso de peso presežna teža
a(l) peso po teži
de peso polnotežen; ugleden
en peso korporativno, skupno; neodločeno
dar buen peso dati dobro težo
eso se cae de su peso to je jasno
dar peso falto (corrido) dati prelahko (pretežko) težo
exceder el peso presegati težo
ganar (perder) en peso pridobiti (izgubiti) na teži
levantar en peso koga kvišku dvigniti
pagar a peso de oro plačati z zlatom
ser de peso (ali tener el peso) de 10 kilos tehtati 10 kg

petition¹ [pətíšən] samostalnik
peticija, prošnja, pismena vloga
pravno zahteva

britanska angleščina, zgodovina Petition of Right prošnja za dodelitev pravic (l. 1628.)
to grant a petition uslišati prošnjo
to present a petition vložiti prošnjo
to file one's petition in bankruptcy razglasiti stečaj
to file a petition for divorce vložiti tožbo za razvezo zakona
petition for clemency prošnja za pomilostitev

Petrēius 3 Petréj(ev), ime plebejskega rodu. Poseb. znan je M. Petreius Mark Petrej, ki je premagal Katilinove pristaše pri Fezulah in bil Pompejev legat v Hispaniji 54—49, poražen pri Tapsu l. 46: C., Ci., S. — Od tod adj. Petrēiānus 3 Petréjev: auxilium Auct. b. Afr.

Petrōnius 3 Petrónij(ev), ime plebejskega rodu.

1. P. Petronius Publij Petronij, namestnik v Egiptu l. 24: T.

2. P. Petronius Publij Petronij, v času cesarja Tiberija namestnik v Aziji, v času Kaligule legat v Siriji: T.

3. Petronius Turpiliānus Petronij Turpilijan, za časa cesarja Nerona legat v Britaniji: T.

4. C. ali T. Petronius Arbiter, Gaj ali Tit Petronij Arbiter, zaupnik cesarja Nerona, njegov razsodnik dobrega okusa (arbiter elegantiae), pisatelj, avtor fragmentarno ohranjenega romana Satiricon: T. — Od tod adj.
a) Petrōnius 3 Petrónijev: lex (o sužnjih) Icti.
b) Petrōniānus 3 Petrónijev, petrónijski, petronijánski: Albucia Fulg.

Pharsālus (in Pharsālos) -ī, f (Φάρσαλος) Farzál, mesto v južni Tesaliji, znano po Cezarjevi zmagi nad Pompejem l. 48 (zdaj Pharsala, tudi Fersala): L., Lucan. — Od tod adj.

1. Pharsālicus 3 farzálski: acies Ci., Sen. ph., Vell., annus, rura Lucan.

2. Pharsālius 3 (Φαρσάλιος) farzálski: terra L., fuga, pugna Ci., tecta Cat.; subst. Pharsālia -ae, f (Φαρσαλία)
a) farzálsko obmestje, območje okoli Farzála: O., L. epit., T., Cat., Lucan.
b) Farzálija, naslov ohranjene Lukanove junaške pesnitve: Lucan.

Philippī -ōrum, m (Φίλιπποι) Filípi, mesto v Makedoniji, znano po Antonijevi in Oktavijanovi zmagi nad Brutom in Kasijem l. 42: L. epit., Vell. — Od tod adj.

1. Philippīus 3 (Φιλίππειος) filípski, pri Filípih: Vell.

2. Philippicus 3 filípski, pri Filípih: campi Plin., Fl.

3. Philippēnsis -e filípski, pri Filípih: bellum Suet., proelium Plin. Brutus Plin. (ki je padel pri Filipih).

Philippus -ī, m (Φίλιππος) Fílip

I. ime makedonskih kraljev

1. Amintov sin, oče Aleksandra Velikega, kralj v letih 360—336: Pl., Ci., N., Iust.; meton. tudi Fílipov (= od Filipa kovani) zlat(nik): Pl., regale nomisma, Philippus H.; metaf. zlat(nik) nasploh: Aus. — Od tod adj.
a) Philippēus 3 (Φιλίππειος) Fílipov: nummus (aureus) Philippeus (gen. pl. vedno Philippēum) Pl., L. Filipov (= od Filipa kovani) zlat(nik) = 20 drahem, sanguis Pr. Kleopatrino sorodstvo s Filipom.
b) Philippicus 3 Fílipov, fílipski: talentum Pl., aurum Plin. iz Filipovih rudnikov, orationes Ci. filípike = Demostenovi govori proti Filipu; subst. Philippicae -ārum, f (sc. orationes) filípike = Demostenovi govori proti Filipu in po njihovem zgledu nastali Ciceronovi govori proti Antoniju: Prisc., Hier.

2. Philippus Arrhidaeus Filip Ar(h)idaj, polbrat Aleksandra Velikega: Iust.

3. Filip III., kralj v letih 220—179: L., Ci., N. —

II. telesni zdravnik Aleksandra Velikega: Cu., Iust. —

III. priimek Marcijevega rodu, npr. L. Mārcius Philippus Lucij Marcij Filip

1. govornik in državnik, konzul l. 91: Ci.

2. Oktavijanov očim: C.

Philus -ī, m (Φίλος) Fíl(us), priimek Furijevega rodu. Poseb. L. Fūrius Philus, Lucij Furij Fil, Lelijev in Scipionov prijatelj: Ci. — Od tod Philī -ōrum, m možje, kakršen je bil Fíl(us): Ci.

pil(l)eatus 3 (pīl(l)eus) s klobučevinasto kapo pokrit: fratres Cat. (= Kastor in Poluks), pilleati aut lana alba velatis capitibus volones epulati sunt, alii accubantes, alii stantes L., Parthi Mart.; poseb. o osvobojencih, ki so ob osvoboditvi prejeli takšno kapo: pileati coloni L., rex L., plebs Suet., toda servi pileati Gell. (sužnji, za katere prodajalec ni dajal poroštva).