Franja

sky-rocket [skáirɔkit]

1. samostalnik
(umetni ogenj) raketa, ki se razleti v zraku

2. neprehodni glagol
pogovorno rasti (dvigati se) z vrtoglavo hitrostjo (o cenah)
prehodni glagol
zelo povišati (cene)

smart² [sma:t] neprehodni glagol
zelo (za)boleti, povzročiti bolečino, (za)čutiti ostro bolečino; imeti bolečine; trpeti (from, under od)
figurativno kesati se (for za, zaradi)
pokoriti se, pretrpeti kazen
prehodni glagol
boleti (koga), prizadeti bolečino ali žalost (komu)

he smarts under his disappointment boli ga razočaranje
does your burn smart? vas opeklina zelo boli?
you shall smart for it! kesal se boš za to, obžaloval boš (žal ti bo za) to, plačal mi boš to!
to smart under an insult globoko občutiti žalitev
my eyes are smarting oči me pečejo (bolé)

socorrido pripravljen pomagati; figurativno premlet, trivialen; figurativno zelo hvaljen (sredstvo)

sòfija m (t. sofu, ar.) zelo pobožen mož sòfija ž (gr. sophía) modrost

solicitous [səlísitəs] samostalnik (solicitously prislov)
zaskrbljen, vznemirjen (about, for, of gledé, za, zaradi)
zelo si prizadevajoč, željan (česa); (redko) preskrben, prenatančen

to be solicitous to please vneto si prizadevati, da bi ugajali
she is too solicitous about her health preveč skrbi si dela glede svojega zdravja

soll-ers (s soobl. sōl-ers) -ertis, abl. -ī, pesn. tudi -e, adv. sollerter, sōlerter (sollus [stlat.] = totus in ars; naspr. in-ers) ves, zelo umételen (umetélen), (prav, zelo, ustvarjalno) spreten, zelo sposoben, praktičen, pripraven, ročen, privržen (čemu), (zelo) vešč (česa), iznajdljiv, razumen, pameten, izveden, izkušen, izurjen, vajen česa, vrl; v negativnem pomenu prekanjen, premeten, zvit, zvijačen, lokav: Afr. ap. Non., Ter., Lucr., Mel., Plin., Iust. idr., agricola N., quis patriam sollerte magis dilexit Ulixe? O., sollers ingenio T., in omni vel officio vel sermone sollers Ci., quo quisque est sollertior et ingeniosior Ci., Sulla … rudis antea et ignarus belli sollertissumus omnium in paucis tempestatibus factus est S., sollertissimus hostis Suet., futura sollerter patefaciens T., non illo iussos sollertius alter exprimit incessus vultumque O., sollertissime perspicere Ci.; pesn. z gen.: Musa lyrae sollers H. zelo vešča igranja na strune, sollers cunctandi Fabius Sil.; z inf.: sollers nunc hominem ponere, nunc deum H., sollers ornare Cypassis O., accendere sollers invidiam Sil.; poklas. z ad: ad inveniendum sollers Lact., ad faciendum sollertissimus (sc. deus) Lact., ad inferenda bella sollertissimus Amm.; metaf. o neživih subj.: provida sollersque natura Ci., genus quoddam acuminis, quod erat in reprehendendis verbis versatum et sollers Ci., animo sollerti rem novam excogitat L., pecudum custodia sollers V., sollers ingenium, natura, sollerti astu O., sollerti corde Cat., manu sollerti Tib., disciplinae sollertis (= bonae) Ap., insitiones, quibus nihil invenit agricultura sollertius Ci., fundum conferat sollertissimum uti habeat Ca. kar najrodovitnejše, ratio res ad vitam necessarias sollerter consecuta est Ci., haec simulata sollertius Ci.

song-hit [sɔ́ŋhit] samostalnik
zelo priljubljena pesem, popevka (šlager) v modi

sonticus 3 (sōns)

1. nevaren: morbus (poseb. o božjasti (padavici, epilepsiji)) Tab. XII ap. Gell., Tab. XII ap. Fest., Plin., Cincius ap. Gell., Icti.

2. pomisleka (premisleka) vreden, upoštevanja vreden, zelo tehten, pomemben, važen: timidus ne … ibi caussam sonticam Ca. ap. Fest., sonticam esse oportet causam, quam ob rem perdas mulierem Naev. ap. Fest., parce precor tenero: non illi sontica causa est, sed nimius luto corpora tingit amor Tib.

sotto

A) prep.

1. pod:
andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
finire sotto una macchina končati pod avtom
mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk

2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
andare sotto le armi pren. iti k vojakom
avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
dormire sotto le stelle spati na prostem
non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega

3. pren. pod; za vladavine:
avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.

4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči

5. pod (modalno); z, iz:
caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota

6. zaradi, iz:
fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom

7. pred:
sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti

B) avv.

1. spodaj, dol:
di sotto spodaj, od spodaj
più sotto niže
sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
andare sotto leči (pod odejo)
mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
mettere sotto qcn. avto povoziti koga
mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa

2. naprej; niže:
vedi sotto glej v opombi

3. spodaj (na sebi):
sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
farsela sotto pog. podelati se

C) agg. invar.
sotto, di sotto spodnji:
il piano di sotto spodnje nadstropje

Č) m invar. spodnji del

souchong [sú:šɔ́ŋ] samostalnik
vrsta črnega čaja iz zelo mladega listja

sovereign [sɔ́vrin]

1. samostalnik
(suveren) vladar, monarh; suveren; skupina vodilnih osebnosti; (suverena) država
ekonomija angleški zlatnik (1 funt)

half-sovereign 10 šilingov

2. pridevnik
suveren, najvišji, vrhovni, glavni, kraljevski; neomejen, popoln, neodvisen; dejaven, zelo dober (zlasti zdravilo)

the sovereign good najvišja dobrina
sovereign power neomejena oblast
sovereign States neodvisne države
a sovereign remedy zanesljivo učinkujoče zdravilo

spannungsreich zelo napet, poln napetosti

sparato² agg.

1. izstreljen

2. bliskovit, zelo hiter:
andare sparato oddrveti

sparkler [spá:klə] pridevnik
nekaj bleščečega
pogovorno bleščeč se diamant; zelo duhovita oseba; peneče se vino; umetni ogenj
pogovorno iskreče se oko; iskreča se sveča

spectaculaire [-külɛr] adjectif zbujajoč pozornost, zelo presenetljiv, frapanten; zanimiv, nenavaden; spektakularen

accident masculin spectaculaire pretresljiva nesreča
résultats masculin pluriel spectaculaires senzacionalni rezultati

spick-and-span(-new) [spíkəndspæn (nju:)] pridevnik
čisto nov, kot iz škatlice vzet; zelo eleganten

spiombare²

A) v. tr. (pres. spiōmbo)

1. premakniti, premikati z grezilne črte

2. ekst. vreči, metati na tla

B) v. intr. biti zelo težek

spīrō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *speis-, *(s)pei̯s- pihati, dihati; prim. skr. picchōrā piščal, lat. spīritus, spīrāculum, sl. piskati; prim. tudi indoev. kor. *speus- v lat. pustula, gr. σπέος, σπήλαιον, σπῆλυγξ jama, duplina)

I. intr.

1. (za)pihati, (za)veti, (za)pihljati: Plin., Amm. idr., cum venti a Pontico mari spirant Cu., spirant aurae V., nec zephyros audis spirare secundos V., coepit … spirare valentius eurus O., notus, adverso tepidus qui spirat ab axe O., spirant flumina O., spirantibus flabris Lucr., austri clementius spirant Stat., spirat de litore Coo aura Lucan.; di, spirate secundi V. pošljite = (naklonite) ugoden veter; aura spiravit illi V. je pihnil (zapihal) vanj; pren.: quod si tam facilis spiraret Cynthia nobis Pr. = ko bi nam šla na roko; metaf. pihati, puhati, bruhati, buhati, hrumeti, bučati, vršati, vršeti, šumeti, vreti, peniti se: spirat … pectore flamma O., spirans immane V. strašno sopihajoč, ignibus spirare V. bruhati ogenj, veneno spirare Lucan. ali venenis spirare Val. Fl. puhati strup = ukvarjati se s strupom, freta spirantia V., quā vada non spirant V. kjer se buhajoči valovi ne razbijajo, spirant procellae Sen. tr., quid agam brumā spirante? Iuv., graviter spirantes hydrae V. sikajoče.

2. occ.
a) dihati, zajemati sapo, živeti: Cels., Cu., Plin. idr., vivere ac spirare Ci., dum quidem spirare potero Ci., ne spirare quidem sine metu possunt Ci., ab eo spirante defendi Ci., Catilina … repertus est, paululum etiam spirans S., quod spiratis, quod vocem mittitis, indignantur L., spirantīsque animos … misit Pr., cum spirantes mixtas hinc ducimus auras Lucr., quod querulum spirat Mart. tožeč vzdihuje; metaf. α) (še) dihati = (še) živeti, (še) biti živ, (še) utripati, (še) obstajati, (še) biti dejaven, (še) delovati: videtur Laelii mens spirare in scriptis Ci., spirante etiam re publicā Ci., spirat adhuc amor H., spirantia exta V. še utripajoče, še toplo, spirantes artus Sil., spirantīsque invenit artus Lucan., spirantia corpora Lucan., spirant venae Sen. tr. β) (o umetninah upodabljajočih umetnosti) navidezno dihati ali biti živ = biti videti kakor živ, biti poln življenja, biti posnet po življenju, biti upodobljen kot (kakor) resničen, biti odsev resničnosti, biti odslikava življenja (resničnosti): spirantia signa ali aera (kipi) V., spirantes referens subtemine vultus Sil., spirat picta tabella Mart., spirat Apellea redditus arte Mart.; tako tudi: lamentis veris et spirantibus Gell. (o igralcu).
b) biti navdan s pesniškim duhom (darom, navdihom), biti pesniško navdihnjen (navdahnjen), (navdušeno) pesniti, pesnikovati: quod spiro et placeo, tuum est (za to gre tebi hvala) H.
c) dehteti, dišati: thymbra graviter spirans V., semper odoratis spirabunt floribus arae Stat., seu spirent cinnama surdum (adv.) Pers. ali malo diši.
d) (o aspiratah) zveneti, doneti, glasiti se: dulcius Q.

3. metaf. alte spirare, altius spirare težiti visoko (višje), za visokimi (višjimi) cilji, visoko (višje) meriti, stremeti za visokim (višjim), za visokimi (višjimi) cilji: spirantibus altius Poenis Fl., alte spirantem Amm.; tudi brez adv.: ultra homines iam spirabat Amm. —

II. trans.

1. dihati: tenuem spirans animam Val. Fl. slabo dihati.

2. izdihniti (izdihavati, izdihovati), puhniti (puhati), izpuhniti (izpuhati, izpuhavati): Cl. idr., tauri spirantes naribus ignem V., iugalīs … spirantīs naribus ignem V., equi spirantes naribus ignem Lucr., videres … flammam taetro spirantīs ore Chimaeras pascere naturam Lucr., veluti flammas spirantium (sc. boum) miraculo adtoniti L., venti semper frigora spirant V.; pren.: spirant mendacia folles (pljuča) Iuv.; occ. odda(ja)ti, od sebe da(ja)ti (duh, vonj), dišati po čem: comae divinum vertice odorem spiravere V., facies pinguia Poppaeana spirat Iuv. diši po … ; pren.: quae spirabat amores H. ki je razširjala (od sebe dajala) ljubezen, je izžarevala ljubezen, divinam spirare fidem (preroške izreke) Lucan.

3. vdihniti (vdihati, vdihovati, vdihavati): ficto corpori animam Lact.

4. metaf.
a) navdan biti s kakim duhom, biti navdihnjen (navdahnjen) od kakega duha, biti poln kakega duha: homo tribunatum etiam nunc spirans L. še zdaj navdahnjen od tribunskega duha, še zdaj poln tribunskega duha, totum spirant praecordia Phoebum Cl.; z acc. n. kakega adj.: spirat tragicum satis (sc. poëta Romanus) H. je dovolj navdihnjen s tragiškim duhom, v njem je dovolj tragiškega navdiha.
b) kazati: mollem spirare quietem Pr.
c) snovati, v mislih imeti, hoteti, hrepeneti po čem, zelo (močno) želeti kaj, nameravati, meriti na kaj, težiti za čim, k čemu, stremeti za čim, k čemu: tantum spirantes bellum Lucr., dum spirat ira sanguinem Sen. tr. diši po krvi; pogosto z acc. n. kakega adj. v sg. ali pl.: magnum spiramus Pr., magnum aliquid spirabit amor Val. Fl., maiora spirat Cu., spirare quiddam indomitum Fl., altiora, cruenta, vesanum Amm.
d) posnemati: fratris facta spirans Sil., fratrem spirat in armis Sil., spirantes proelia dira effigies Sil.

spitfire [spítfaiə]

1. samostalnik
zelo razdražljiv, togoten človek; vročekrvnež, vihravec, prepirljiva ženska ("zmaj"); bruhalec ognja
aeronavtika angleško lovsko letalo iz 2. svetovne vojne; majhen stožec vlažnega smodnika, ki meče iskre, ko se vžge

2. pridevnik
ogenj bruhajoč; vročekrven, nagle jeze, togoten

splendeur [splɑ̃dœr] féminin sijaj, razkošna lepota, krasota; zelo lepa stvar; razcvet; slava

cette tapisserie est une splendeur ta stenska preproga je prava krasota
notre pays a retrouvé son ancienne splendeur! naša dežela je zopet našla svoj nekdanji sijaj, slavo