Franja

stiskálnica (tehnika) presse ženski spol , pressoir moški spol

ročna (hidravlična) stiskalnica presse à main (hydraulique)
stiskalnica na vijak presse (ali pressoir) à vis
stiskalnica za jabolka (olive, olje, sadje, vino) pressoir à pommes (à olives, à huile, à fruits, à vin)
stiskalnica za opeko presse à briques
mokra stiskalnica presse humide

stobrus -ī, f stóbrus (stóber), drevo v Karmaniji z dišečo smolo: petunt et in Carmanos arborem stobrum ad suffitus, perfusam vino palmeo accendentes Plin.

stoebē -ēs, f (tuj. στοιβή) bot. stójba, neka bodičasta rastl., imenovana tudi pheos, morda bodljikava strašnica (Poterium spinosum Linn.): glycyrriza tribulus anonis pheos sive stoebe Plin., quaedam in folio non habent et in caule habent, ut pheos, quod aliqui stoeben appellavere Plin., stoebe, quam aliqui pheon vocant, decocta in vino praecipue auribus purulentis medetur Plin.

stolet|je [é] srednji spol (-ja …) das Jahrhundert
star več stoletij jahrhundertealt
cela stoletja jahrhundertelang
četrt stoletja ein Vierteljahrhundert
mož stoletja der Mann des Jahrhunderts
pol stoletja ein halbes Jahrhundert
polovica stoletja die Jahrhundertmitte, die Jahrhunderthälfte
prelom stoletja die Jahrhundertwende
stoletja in stoletja Jahrhunderte hindurch, jahrhundertelang
vino stoletja der Jahrhundertwein

stópati¹ (-am) | stópiti (-im) imperf., perf.

1. camminare; muovere i piedi; ekst. calpestare:
ne stopajte po gredicah non calpestare le aiole

2. andare, camminare, procedere, marciare:
stopati s hitrimi koraki camminare a passi rapidi
pren. stopati po poti napredka procedere, marciare sulla via del progresso

3. mostrarsi, comparire; bagnare:
pot mu je stopal na čelo il sudore gli bagnava la fronte

4. mostrarsi; (za izražanje začetka stanja) andare:
stopati v pokoj andare in pensione
stopati v zakon sposarsi

5. entrare, andare; aderire (a):
stopiti v vojaško službo entrare nell'esercito
stopati v partizane, k partizanom andare partigiano

6. pren. esordire, entrare:
s tem romanom pisatelj stopa v slovensko književnost con questo romanzo lo scrittore entra nella letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stopati na plan affermarsi
pren. stopati komu na pot ostacolare qcn., mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
kri mu je stopila v glavo arrossì
vino mu je stopalo v glavo il vino gli stava andando, gli dava alla testa
stopati v korak andare a passo d'uomo
pren. stopati v ospredje, v ozadje acquistare, perdere di importanza
pren. utrujenost mu je stopila v noge aveva i piedi di piombo (dalla fatica)
pren. stopiti z oblakov tornare con i piedi a terra
pren. stopiti komu na jezik chiudere il becco a qcn.
stopiti na mesto nekoga sostituire qcn.
pren. stopiti na Parnas salire sul Parnaso
pren. stopiti komu na prste sventare le macchinazioni di qcn.
pren. stopiti pred sodnika presentarsi in tribunale
stopiti pokonci (lasje) rizzarsi
stopati dol, gor discendere, smontare da; salire sopra, montare su
stopati naglo pren. pedalare
pren. stopiti na prestol salire al trono
stopiti čez bregove debordare, straripare
rel. stopiti iz reda sfratarsi, smonacarsi (monaci); deporre, lasciare il velo (suore)
stopiti v samostan prendere il velo, monacarsi
stopiti na stran nekoga schierarsi dalla parte di qcn.
nenadoma stopiti pred koga pararsi innanzi a qcn.
stopiti v sorodstveno zvezo imparentarsi
stopiti vstran tirarsi indietro, da parte

storíti to do; to make; to commit; to perform, to execute; zoologija (povreči) to give birth to young, (o kravi) to calve

kaj storíti? what's to be done?
kaj naj storim? what am I to do?
storíti dobro (slabo) delo to do a good (a bad) deed
storíti svojo dolžnost to do one's duty
storíti uslugo komu to do a favour (ali a service) for someone
storíti slabo (dobro) uslugo komu to do someone a bad (a good) turn
storíti slabo uslugo komu to do someone a disservice, arhaično to disserve someone
storíti komu krivico to do someone a wrong, to be unfair (ali not to be fair) to someone
rad storíti to do willingly, to do with a good grace
nerad, prisiljeno storíti to do with a bad grace
storíti kaj iz lastne volje to do something of one's own free will
storíti, kot da... to make a show of..., to pretend...
storíti napako to make a mistake, to commit (ali to make) a blunder
tega ne storim rad I hate doing this
storite, kar hočete! do as you like (ali as you please)!
bomo videli, kaj se da storíti we shall see what can be done
to ti bo dobro storilo that will do you good
storil bom vse, kar bo le mogoče I'll do my best (ali my utmost)
vino mi ne stori dobro wine does not agree with me
ti bi (naj)bolje storil, če bi ostal doma you'd better (oziroma best) stay at home
on si ne stori nič iz tega (figurativno) he doesn't give a damn (ali a tinker's cuss) about it, he takes it easy
ne stori si nič iz tega! take it easy!
rečeno, storjeno no sooner said than done
to je laže rečeno kot storjeno that's easier said than done
kar je storjeno, je storjeno what's done can't be undone
mnogo je bilo storjenega much has been done

strádati (-am) imperf.

1. patire la fame; non mangiare (a sufficienza)

2. tr. affamare, denutrire, ridurre alla fame

3. non avere (qcs.), non disporre (di qcs.); avere penuria (di qcs.):
vina ni stradal di vino ne aveva a volontà

sub-austērus 3 (sub in austērus) nekoliko trpek, trpkast, trpkav: vinum austerum vel certe subausterum Cels., vinum bibere leve, subausterum, modice vetus, neque effuse, neque timide Cels., vel aqua pluviatili, vel vino levi, subaustero coguntur Cels.

sub-lavō -āre (sub in lavāre) spodaj (ob spodnjem delu) umi(va)ti, (o)kopati: si humidum (sc. id, quod provolutum est), vino austero sublavandum (v novejših izdajah subluendum) est, illinendumque faece vini combusta Cels.

sūbulō -ōnis, m (sūbula)

1. etr. ime za tibicen igralec na piščal, piščalkar: subulo quondam marinas propter astabat plagas Enn. ap. Varr., subulo Tusce tibicen dicitur Fest.

2. súbulon, vrsta jelena z ostrim rogovjem brez odrastkov (parožkov), šílar, špičnik: lusit animalium armis, sparsit haec in ramos, ut cervorum, aliis simplicia tribuit, ut in eodem genere subulonibus ex argumento dictis Plin., dein tusus ex melle cottidiano ecligmate; efficacior ad id subulo cervorum generis Plin, sunt qui et suum fimi cinerem profuisse scripserint in passo et cervi pulmonem, maxime subulonis, siccatum fumo tritumque in vino Plin. — Kot rimski priimek Sūbulō -ōnis, m Súbulo(n), npr. P. Decius Subulo Publij Decij Subulo: L.

suc-crēscō (sub-crēscō) -ere -crēvī -crētum (sub in crēscere)

1. (od) spodaj rasti: ordo pilorum succrescit Cels.

2. podrasti (podraščati), spodrasti (spodraščati), izpodrasti (izpodraščati), vzrasti (vzraščati): subcrescit ab imo … cortex O., ne quid fortuitum et agreste succrescat, quod necet segetem Sen. ph., nec patiantur herbam succrescere Col.; pren.: mores mali quasi herba inrigua succreverunt uberrume Fl., per seque vident succrescere vina O. da se vino samo od sebe dopolnjuje.

3. klas. le metaf. dorasti (doraščati), (z)rasti, dozore(va)ti, vzpe(nja)ti se, povzdigniti (povzdigovati) se do česa: non enim ille mediocris orator vestrae quasi succrescit aetati Ci., se gloriae seniorum subcrevisse L.

sucre [sükrə] masculin sladkor; familier košček sladkorja, sladkorček; chimie saharoza

sucre de bettrave, brut, candi, de canne, cristallisé, de fruits, de lait, en morceaux, de raisin pesni, surovi, kandisov, trstni, kristalni, sadni, mlečni, v kockah, grozdni sladkor
sucre en poudre, vanillé sladkor v prahu, vanilijev sl.
sucre raffiné prečiščen sladkor, rafinada
pain masculin de sucre čok sladkorja
sommet masculin en pain de sucre čoku sladkorja podoben vrh
friandise féminin à base de sucre slaščica, sladkarija
sucre d'orge, de pomme bonboni, narejeni s sladkorjem in ječmenovo vodo, z jabolčnim sokom
vin masculin de sucre vino slabše vrste, ki ga dobimo z dodatkom sladkorja izčrpanim, iztisnjenim tropinam
casser du sucre (sur la tête, le dos de quelqu'un) (familier) obrekovati, opravljati koga
mettre plusieurs sucres dans son café dati več koščkov sladkorja v svojo kavo
être tout sucre et tout miel (figuré) biti zelo sladek (prijazen)
(figuré) cet enfant peut bien aider, il n'est pas en sucre! ta otrok vam pač lahko pomaga, saj ni iz sladkorja!

sūcus (slabše succus) -ī, m (sūgere)

1. sok: Pl., Plin., Ap. idr., stirpes e terra sucum trahunt Ci., sucus is, quo alimur Ci., sucum sentimus in ore Lucr., novas veniat qua sucus in herbas V., pomaque degenerant sucos oblita priores V., Media fert tristis sucos V. sadje s trpkim sokom, pax sucos condidit uvae Tib., corpus suci plenum Ter., Hier. bujno, bohotno.

2. meton. okus: Picenis cedunt pomis Tiburtia suco H., (sc. ova) suci melioris H., cenamus avīs, conchylia, piscīs, longe dissimilem noto celantia sucum H., piscis suco ingratus O.

3. pren. sok = jedrina, jêdrost, (mladostna) moč, čvrstost, krepkost: amisimus omnem sucum ac sanguinem civitatis Ci. ep. jedrost in moč, nudae artes omnem sucum ingenii bibunt Q., teneraeque sucus defluat praedae H.; poseb. (o govorniku in govoru) moč, sila, duh, čilost, veselost, svežina, živahnost: omnes etiam tum retinebant illum Pericli sucum Ci., sucus et sanguis incorruptus ad hanc aetatem oratorum fuit Ci., orationis subtilitas etsi non plurimi sanguinis est, habeat tamen sucum aliquem oportet Ci., alere orationem quodam uberi iucundoque suco Q.

4. metaf. vsaka gosta tekočina: spargitque salubris ambrosiae sucos V., ducere nectaris sucos H., hic nigrae sucus lolliginis (pravzaprav hic niger sucus lolliginis, ker riba sama ni črna) H. pravo črnilo, garum de sucis piscis Hiberi H. omaka, pripravljena iz mariniranega drobovja skuše, sucus pecori et lac subducitur agnis V., suco pinguis olivi splendescunt O. od mazila iz mastnega olja.

5. sok, snov, substanca: rosae Plin. rožno olje, rožno mazilo, vini Plin. vino, lactis Plin. mleko; occ. zdravilna tekočina, zdravilni sok(ec), zdravilo, lek: sucus amarus, sucus veneni O., illa Machaonios superant medicamina sucos O., i, bibe … purgantes pectora sucos O., tunc succos herbasque dedi Tib.

Opomba: Poklas. se beseda sklanja deloma tudi po 4. konjugaciji: gen. sg. sūcūs: Ap., Isid.; abl. sg. sūcū: Col.; gen. pl. sūcuum: Ap.

súh (-a -o)

A) adj.

1. secco, asciutto, arido:
suha zemlja terra secca
suh kruh pane secco
pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)

2. secco, rinsecchito, scheletrito:
suhe roke braccia rinsecchite

3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
suhe gobe funghi secchi
suho sadje frutta secca

4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
suho britje rasatura a secco

5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica

6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
pren. imeti suho grlo avere sete
pren. biti suh kot poper essere al verde
kem. suha destilacija distillazione secca
suha hrana cibo conservato
um. suha igla punta secca
geogr. suha jama grotta asciutta
pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
pren. suha južina spilungone
gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
kozm. suha koža pelle secca
fiz. suha para vapore secco
obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
gastr. suha salama salamino
mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
suha vejica fuscello, stecco
elektr. suhi člen elettrolito colloidale
navt. suhi dok bacino di carenaggio
teh. suhi led ghiaccio secco
alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
šport. suhi trening allenamento in palestra
grad. suhi zid muro a secco
agr. suho vino vino secco

B) súhi (-a -o) m, f, n
suhi in debeli i magri e i grassi
likati na suho stirare a secco
biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno

suit² [sju:t] prehodni glagol
obleči, oblačiti, krasiti, opremiti; prilagoditi (to čemu)
pristajati, prilegati se, ustrezati, biti v skladu z, biti primeren; prijati, goditi, biti po volji; zadovoljiti

to suit o.s. napraviti po svoje
neprehodni glagol
pristajati, podati se, ustrezati (with čemu)
zadovoljiti, prijati

I am suited našel sem, kar mi je po volji
suit yourself napravi, kar hočeš
this book is not suited to (ali for) children ta knjiga ni primerna za otroke
to suit one's action to one's words uskladiti svoje početje s svojimi besedami, takoj izvršiti grožnjo itd.
that suits my book figurativno to mi ustreza, mi je prav
it suits my book that... prav mi pride, da...
does it suit you to come tomorrow? vam je prav, če pridete jutri?
this dress suits you well ta obleka se ti lepo poda
he is hard to suit njemu je težko ustreči
the frame does not suit with the picture okvir se ne sklada s sliko
he is not suited for (ali to be) a teacher on ni primeren za učiteljski poklic
this will suit my requirements to bo ustrezalo mojim zahtevam, to bo (kot nalašč) zame
to suit one's style of living to one's means prilagoditi svoj način življenja svojim sredstvom
wine does not suit me vino mi ne prija, vina ne prenesem

sumljív (-a -o) adj. sospetto, sospettabile:
vino sumljive barve un vino dal colore sospetto

superiore

A) agg.

1. višji; gornji:
la parte superiore gornji, višji del
il piano superiore gornje nadstropje
il corso superiore di un fiume gornji tok reke

2. hist. južni (rimska provinca):
Gallia Superiore Južna Galija

3. višji, večji, boljši (po številu, količini, kakovosti):
merce di qualità superiore blago boljše kakovosti
vino superiore (izraz za vina z visoko stopnjo alkohola, ponavadi tudi bolj starana)

4. superioren, odličnejši, boljši, ki (koga, kaj) prekaša:
ingegno superiore izredni um
essere superiore a qcn. per intelligenza koga prekašati po inteligenci

5. višji, višje stopnje:
per disposizione superiore, per ordine superiore po naročilu, ukazu nadrejenih
istruzione superiore šol. višje šolstvo, univerza
scuole medie superiori šol. višje srednje šole
ufficiali superiori voj. višji oficirji

6. pren. ki presega, prekaša, vzvišen nad:
un lavoro superiore alle sue capacità delo, ki presega njegove sposobnosti
l'esito è stato superiore all'attesa izhod je presegel vsa pričakovanja
è una persona superiore a ogni sospetto neoporečna oseba

7.
essere superiore a ne meniti se za:
essere superiore alle chiacchiere, alle insinuazioni ne se meniti za opravljanje, za podtikanja

B) m

1. predstojnik; nadrejeni:
rispettare i superiori spoštovati nadrejene

2. relig. (f -ra) predstojnik, predstojnica, prednica

super-linō -ere -lēvī -litum (super in linere)

1. čez (po)mazati, premazati (premazovati), namazati: bibitur radix trita et in vino decocta, et aliquando superlinitur Plin.

2. premazati (premazovati) s čim: carbunculis cum ruta vel cum melle vel per se visco superlitum (sc. laser) Plin.

super-rādō -ere (—) -rasus (super in rādere) zgoraj (o)strgati (ostrgovati, ostrgavati), (o)drgniti: perniones ex vino fovet et ex oleo coctum; imponitur sic et callo, clavis pedum superrasis Plin.

suri, e [süri] adjectif skisan

soupe féminin surie skisana juha
vin masculin suri skisano vino