Franja

Zadetki iskanja

  • occupation [ɔküpasjɔ̃] féminin zasedba, okupacija; zaposlitev, opravilo, delovno mesto

    l'Occupation nemška okupacija Francije (1940-1945)
    occupation principale, accessoire glavna, stranska zaposlitev
    armée féminin, autorité féminin, zone féminin d'occupation okupacijska vojska, oblast, cona
    frais masculin pluriel d'occupation okupacijski stroški
    grève féminin avec occupation des locaux stavka z zasedbo (delovnih) prostorov
    vaquer à ses occupations opravljati svoja opravila, svoje delo
  • Octāvius 3 (octāvus) Oktávij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

    1. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik v 2. punski vojni, pretor na Sardiniji l. 205: L.

    2. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik ladjevja v vojni proti Perzeju l. 168 (Perzeja je ujel na Samotraki), l. 165 konzul, umorjen l. 162 v Laodikeji: L., Ci.

    3. Cn. Octavius Gnej Oktavij, l. 87 konzul skupaj s svojim političnim nasprotnikom Cino, v času Sulove odsotnosti vodja optimatov: Ci., Vell.

    4. M. Octavius Mark Oktavij; kot ljudski tribun je dosegel, da je prišlo do spremembe Sempronijevega žitnega zakona: Ci.

    5. M. Octavius Mark Oktavij, edil l. 50, v državljanski vojni Pompejev privrženec: C., Auct. b. Alx.

    6. C. Octavius Gaj Oktavij; l. 62 je uničil ostanke po Italiji potikajoče se Katilinove vojske in se zmagovito bojeval s Tračani. Ob vrnitvi iz svoje province Makedonije je nenadoma umrl v Noli l. 58: Ci. ep., Vell., Suet.

    7. C. Octavius Gaj Oktavij, sin prejšnjega, kot Cezarjev posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan, pozneje kot cesar imenovan Augustus Avgust, roj. l. 63, umrl l. 14 po Kr. v Noli: Ci., T., Vell., Suet., Fl. idr.

    8. O. Mūsa Oktavij Muza, zgodovinopisec za časa: H.

    9. Octāvia Oktavija (da jo ločimo od njene starejše istoimen(sk)e sestre, imenovana minor mlajša), Avgustova sestra, omožena najprej z Gajem Marcelom, potem z Markom Antonijem, ki se je od nje ločil l. 32. Zaradi kreposti, zvestobe in lepote je bila zelo spoštovana in je veljala za vzor rimske žene. Umrla je l. 11, ob njeni smrti pa je zavladalo splošno žalovanje: Suet., Vell.

    10. Octāvia Oktavija, Klavdijeva in Mesalinina hči, l. 52 po Kr. omožena z Neronom, ki pa jo je kmalu zavrgel in jo dal naposled celo umoriti: T. idr. Kot adj. Oktávijev: gens Suet., Aur. Od tod adj. Octāviānus 3 Oktávijev, oktávijski: milites C., naves Auct. b. Alx., bellum Ci. vojna Gneja Oktavija s Cino; kot subst. Octāviānus -ī, m Oktaviján, priimek poznejšega cesarja Avgusta, ki ga je Julij Cezar posinovil iz Oktavijevega rodu: Ci. ep., T.
  • oculus -ī, m. (demin. iz *ocus; indoev. kor. *Hoku̯- gledati; prim. skr. ákṣi oko, gr. ὄσσε oči, ὀφϑαλμός oko, h glag. ὁράω fut. ὄψομαι videl bom, pf. ὄποπα videl sem, ὄμμα iz *ὄπμα oko, ὄψ vid, lit. akìs oko, let. acs, sl. oko, menda tudi got. augō in stvnem. ouga = nem. Auge, ang. eye; prim. še sl. okno)

    1. oko: Pl., O., V., Ca., Plin., Sen. ph., Sen. rh. idr., oculi acres, oculi aperti Ci., oculis cernere N. s svojimi očmi, na svoje oči, oculis captus Ci. slep, captus altero oculo Suet. na eno oko slep, in (sub) oculis alicuius C., L. = ante oculos alicuius L. pred očmi koga, metaf. vpričo koga, in oculis esse C. vsem (ljudem) viden (na očeh) biti, o krajih = biti pred očmi, viden biti: O., T.; pren. = pred očmi biti: L. idr., esse in oculis alicuius ali alicui Ci. zelo ljub biti komu, zelo priljubljen biti pri kom, esse ante oculos Ci. pred očmi (na očeh) biti, viden biti, ante oculos esse alicui Plin. iun. biti komu pred očmi (pren.), non libenter esse ante oculos suorum civium N. nerad bi(va)ti pred očmi svojih sodržavljanov; in oculis ferre aliquem Ci. prav veliko staviti na koga, imeti koga pri srcu; meton. vidna moč, vid, pogled: Suet., oculos perdere Ci. = amittere oculos C. ali oculum Ci. ali visum oculorum Plin., veloci oculo percurrere Pl. s hitrim pogledom, ex oculis abire L. iti izpred oči, oculis subicere Ci. dati videti, abesse ab oculis fori et curiae Ci. ne (pri)kazati se ljudem na forumu in v kuriji, procul ab oculis L.

    2. metaf.
    a) „oko“, „punčica“, „biser“ = kaj izvrstnega, imenitnega: (sc. Corinthum et Carthaginem) illos oculos orae maritimae effodere Ci., ex duobus Graeciae oculis (= Sparta in Atene) alterum emere Iust., oculus mundi O. (o soncu), oculi stellarum Plin., sol et luna, duo mundi, ut ita dicam, clarissimi oculi Hier.; kot ljubkovalna beseda: ocule mi! Pl. moje „očesce“, („moja punčica“)!
    b) oko na leopardovem kožuhu ali na pavovem repu: breves macularum oculi Plin., male lise, podobne očesom, pavonum caudae oculi Plin.
    c) oko = brst, popek: Col., Plin., nec modus inserere (vcepljati) atque oculos imponere (delati popke) simplex V.
    d) gomolj na koreninah trsa idr. rastl.: arundinis Varr., Col., Plin.
    e) bot. sicer rast. aizoon maius: Plin. (25, 160).
    f) kot arhit. t.t. „polževo oko“ na jonskih stebrih: Vitr.
  • očí eyes pl; (vid) eyesight

    med štirimi očmi in private, face to face
    pred mojimi očmi before my eyes, in my sight, in my presence
    zaradi vaših lepih očí for your blue eyes
    boleče očí sore eyes, (od prenapenjana) eye strain
    barva očí colour of the eyes
    velike in okrogle očí saucer eyes
    plamteče (krmežljave, izbuljene) očí flashing (bleary, blear, goggle) eyes
    suhe (solzne) očí dry (tearfilled) eyes
    na lastne očí, z lastnimi očmi with one's own eyes
    prav pred njenimi očmi before her very eyes
    slabe očí weak eyes
    z odprtimi očmi with open eyes
    ki ima dobre (risje) očí keen-eyed (lynx-eyed)
    kot bi z očmi trenil (kot bi mignil) in the twinkling of an eye, in a flash
    paša za očí a sight for sore eyes, a delightful sight
    očí so mu bolj lačne kot želodec his eyes are bigger than his belly
    same očí in ušesa so ga he is all eyes and ears, he is all attention
    z očí brati komu to guess by someone's look, to anticipate someone's wishes
    to bíje v očí it offends the eye
    to bôde v očí that strikes (ali catches) the eye
    gledati smrti v očí to look death in the face
    gledati na kaj z drugimi (drugačnimi) očmi to take a different view of something
    imeti dobre (slabe) očí (vid) to have good (bad) eyesight
    imeti pred očmi to have (ali to bear, to keep) in mind (ali in sight, in view)
    vse solzne očí je imela her eyes brimmed with tears
    imeti stalno kaj pred očmi not to lose sight of something
    imeti očí za lepo(to) to have an eye for the beautiful
    imej odprte očí! (pazi se!) keep your weather eye open!
    očí si izjokati to cry one's eyes out
    očí si drug drugemu izpraskati to scratch each other's eyes out
    ne hodi mi pred očí! keep out of my way!, arhaično begone!
    izgubiti iz očí to lose sight of, to lose track of
    ne izpustiti iz očí to keep one's eye on
    ne izpustim ga iz očí I keep an eye on him, I don't trust him out of my sight
    povsod imeti svoje očí (figurativno) to have eyes at the back of one's head
    mencati, meti si očí to rub one's eyes
    napenjati očí to strain one's eyes
    izgini mi izpred očí! get out of my sight!
    nasuti komu peska v očí (figurativno) to throw sand (ali dust) in someone's eyes, to bamboozle someone, to hoodwink someone
    odpreti komu očí to open someone's eyes, to undeceive someone
    to mi je odprlo očí that was an eye-opener for me
    očí se mi odpirajo (figurativno) I begin to see now
    očí sem mu odprl (figurativno) I opened his eyes for him
    široko odpreti očí to open one's eyes wide, to be all eyes
    očí so se mu odprle (figurativno) the scales fell from is eyes
    pojdi mi izpred očí! get out of my sight!, arhaično begone!
    premeriti koga z očmi to eye from head to foot
    to pada v očí that leaps to the eye, that hits you in the eye
    pasti očí na čem to feast one's eyes on something
    pokvariti si očí to spoil one's eyes
    povesiti očí to look down
    v očí mi je padlo it struck me
    ne pridi mi spet pred očí! don't show yourself here again!
    to ti povem med štirimi očmi this is for your private ear
    z očmi je preletel vrt he cast a glance over the garden
    streljati z očmi (figurativno) to shoot glances (na at)
    očí si treti to rub one's eyes
    upreti očí v to fix one's eye upon, to look fixedly at
    škiliti z očmi to squint, to be squint-eyed
    očí se mi solzé my eyes are running
    kot bi z očmi trenil in the twinkling of an eye, in a trice, in a flash
    svojim očem ne verjamem I don't believe my eyes
    komaj verjamem svojim očem I can hardly believe my eyes, I can hardly believe my own eyes
    stopiti komu pred očí (figurativno) to face someone
    vreči očí na to have an eye for
    z lastnimi očmi videti to be an eyewitness
    na očeh se mu vidi, da je lopov his eyes show him up for the rogue he is, arhaično bespeak him a rogue
    od teme se ne vidi prsta pred očmi it is pitch-dark
    videl sem mu na očeh, da laže I could see (ali I saw) from his face that he was lying
    na lastne očí sem to videl I saw it with my own eyes
    zapreti očí to close one's eyes
    preteklo noč nisem mogel zatisniti očí last night I couldn't sleep a wink
    zavezati komu očí to hoodwink someone, to blindfold someone
    zatisniti očí ob, nad (spregledati) to shut one's eyes to, to turn a blind eye to, to condone, to connive at, to wink at
    zapirati očí pred čem to close one's eyes to something
    vrana vrani ne izkljuje očí one crow does not peck out another crow's eyes
    daleč od očí, daleč od srca out of sight, out of mind
  • od (krajevno) de , (časovno) de, desde, a partir de ; (vzrok) de, por

    od Ljubljane do Zagreba de (ali desde) Ljubljana hasta (ali a) Zagreb
    od mesta do mesta de ciudad en ciudad
    od časa do časa de tiempo en tiempo
    od danes naprej desde hoy, de hoy en adelante, a partir de hoy
    od zdaj naprej desde ahora, de ahora en adelante
    od torka do petka de martes a viernes, desde el martes hasta el viernes
    odprto od 9-ih do 12-ih abierto de nueve a doce
    od mladosti desde la juventud
    od zgoraj navzdol de arriba abajo
    eden od nas uno de nosotros
    spremljan od svoje družine acompañado de su familia
    od (s strani) mojega prijatelja de (parte de) mi amigo
    kaj hočete od mene? ¿qué quiere usted de mí?
    jokati od veselja llorar de gozo
    ločiti se eden od drugega separarse (uno de otro)
    posloviti se od svojih despedirse de los suyos
    pozdravite ga od mene! ¡salúdele de mi parte!
    prihajam od očeta vengo de casa de mi padre
    umreti od žeje morir de sed
    zboleti od tolikega dela ponerse enfermo de tanto trabajar
  • odbíti repousser, refouler ; (odkloniti) refuser ; (odbraniti pri mečevanju) rabattre ; (odšteti) déduire, décompter ; fizika (svetlobo, zvok) réfléchir, refléter, renvoyer, (se) répercuter , (toploto) réverbérer

    osorno koga odbiti repousser quelqu'un avec brusquerie
    gladko odbiti refuser tout net
    odbiti prošnjo refuser (ali repousser) une demande
    odbiti napad, sovražnika refouler (ali repousser, rejeter) une attaque, l'ennemi
    odbiti udarec parer le coup
    odbiti žogo proti tlem (pri tenisu) rabattre la balle (au tennis)
    odbiti svoje stroške déduire ses frais
    elektroni se odbijajo les électrons se repoussent
    zid odbija zvok le mur répercute le son
    zidovi odbijajo sončno toploto les murs réverbérent la chaleur solaire
    odbiti se (se) répercuter; rebondir, ricocher
    kamen se je odbil od zidu la pierre a ricoché sur le mur
    žoga se je odbila la balle a rebondi
    ura je odbila 5 l'horloge a sonné le coup de 5 heures
    ko ura odbije deset au coup de dix heures
  • oderuški pridevnik
    1. (pretirano drag) ▸ uzsora
    oderuška cena ▸ uzsoraár
    oderuške obresti ▸ uzsorakamat
    oderuška pogodba ▸ uzsoraszerződés
    oderuško posojilo ▸ uzsorakölcsön
    oderuški kredit ▸ uzsorahitel
    po oderuških cenah ▸ uzsoraárakon
    Starejši ljudje se gotovo spominjajo propada mnogih kmetij zaradi oderuških obresti privatnih posojilničarjev. ▸ Az idősebbek bizonyára emlékeznek, miként ment tönkre számos parasztgazdaság a magánhitelezők uzsorakamatai miatt.

    2. (ki svoje storitve drago zaračuna) ▸ uzsorás
    oderuški posojevalec ▸ uzsorás
    oderuški posojilodajalec ▸ uzsorás
    oderuški lastnik ▸ uzsorás tulajdonos
    oderuška banka ▸ uzsorás bank
    oderuško posojanje ▸ uzsorás hitelezés
  • odkríti (kar je pokrito) to uncover; (streho) to unroof; (izum) to invent; to discover; (razkriti) to disclose; (ležišče rude) to locate; (opaziti) to find out, to become aware; (skrivnost) to reveal, to disclose; to detect, to lay open, to descry

    odkríti goljufijo, sleparijo to show up a fraud
    odkríti se to raise one's hat, to take off one's hat (oziroma cap), to bare one's head, to doff one's hat
    odkríti komu svoje srce to open one's heart to someone
    odkríti se komu to take one's hat off to someone
  • odkríti découvrir, mettre à jour; déceler, démasquer; dépister, détecter, dévoiler, révéler

    odkriti streho, kozico découvrir le toit, la casserole
    odkriti posteljo défaire le lit; (spomenik, poslopje) inaugurer
    odkriti komu svoje srce, svoja čustva dévoiler son cœur, ses sentiments à quelqu'un
    odkriti skrivnost, spletko, zaklad déceler (ali découvrir) un secret, une intrigue, un trésor
    odkriti škandal, zaroto, zločin découvrir (ali dévoiler) un scandale, un complot, un crime
    odkriti svoje tajne (figurativno) démasquer ses batteries, s'ouvrir à quelqu'un
    odkriti bolezen dépister une maladie
    odkriti kip dévoiler une statue
    odkriti se se découvrir devant quelqu'un, donner un coup de chapeau
    odkriti se komu (figurativno) se confier à quelqu'un, ouvrir son cœur à quelqu'un
  • odkríti descubrlr; destapar ; (streho) destejar

    odkriti posteljo disponer la cama (za ležanje para acostarse); (spomenik) inaugurar, descubrir; fig revelar, divulgar
    odkriti komu svoje srcé abrir (ali descubrir) su pecho a alg, sincerarse a alg
    odkriti se descubrirse (pred kom ante a alg), quitarse el sombrero
    ne se odkriti no descubrirse, permanecer cubierto
    odkriti se komu (fig) confiar a alg su íntimo sentir, desahogarse con alg
  • odločno [ó] entschlossen, entschieden, urejati zadeve: zügig
    odločno poseči vmes ein Machtwort sprechen
    odločno povedati svoje mnenje seinen Standpunkt klarmachen
    odločno zavračati kaj (etwas) weit von sich weisen
    odločno se upreti čemu (einer Sache) Einhalt gebieten
  • odložíti (časovno) ajourner, différer, retarder, prolonger, proroger, remettre à, reporter à, renvoyer à, suspendre ; (položiti) déposer ; (oblačilo) enlever, ôter, quitter

    odložite, prosim! veuillez vous débarrasser!
    odložiti plačilo, rok plačila différer le paiement, accorder un délai de paiement
    odložiti zasedanje skupščine proroger l'assemblée
    na pozneje odložiti remettre (ali reporter, repousser, reculer) à une date ultérieure
    odložiti na sv. Nikoli, na nedogleden čas remettre (ali renvoyer) aux calendes grecques, remettre à la semaine des quatre jeudis, renvoyer à la saint-glinglin (ali à Pâques, à la Trinité)
    odložiti obleko quitter (ali ôter) ses vêtements (ali son habit)
    (figurativno) odložiti igro remettre la partie
    odložiti svoje funkcije résilier (ali se démettre) de ses fonctions (ali charges), donner sa démission, démissionner
  • odložíti deponer, depositar ; (preložiti na pozneje) diferir, demorar, retardar , (rok) prorrogar; postergar

    odložiti masko quitarse la careta
    odložiti obleko quitarse los vestidos
    odložiti svoje funkcije resignar sus funciones, dimitir el cargo, presentar la dimisión (del cargo)
    odložiti na sv. Nikoli, na nedogleden čas aplazar para las calendas griegas (ali ad Calendas Graecas)
    to se ne da odložiti no admite demora
  • odstopíti to resign, to withdraw, to retire; vojska to withdraw, (po planu) to retire, (po sili) to retreat; to recede; šport to stand down; to cede, to give up, to yield; (odpovedati se) to renounce, to quitclaim, to surrender (claim); to tender one's resignation

    kralj je odstopil the king abdicated (ali abdicated the throne)
    minister bo odstopil the minister will resign
    predsednik je odstopil the chairman resigned his post
    dovolite, da vam odstopim svoje mesto allow me to offer you my place
  • odstopíti (umakniti se) se retirer, quitter (son poste), abdiquer ; (od lastnine, pravic) abandonner, renoncer à, céder, se désister de, se départir de, transférer, résigner quelque chose à quelqu'un ; (od položaja) démissionner, donner sa démission, résigner ses fonctions ; (vojaško) se retirer, battre en retraite, se replier

    odstopiti komu prostor céder sa place à quelqu'un
    odstopiti od svoje pravice céder son droit
    odstopiti kot predsednik se démettre de sa charge de président
    minister je odstopil le ministre a présenté (ali donné) sa démission
  • odstopíti jur ceder ; (lastnino) transferir ; (trgovino) transpasar ; (umakniti se) retirarse (od de) , abandonar

    odstopiti s službenega mesta renunciar su cargo
    odstopiti od svoje pravice ceder de su derecho
    odstopiti kot predsednik dimitir el cargo de presidente
    minister je odstopil el ministro ha presentado su dimisión
  • odtegníti retirer, retrancher, retenir, soustraire, prélever, défalquer, déduire; priver quelqu'un de quelque chose

    odtegniti otroku poobedek priver un enfant de dessert
    odtegniti pozornost détourner l'attention (de quelqu'un)
    odtegniti od plače prispevek za socialno zavarovanje retrancher (ali retenir) sur le salaire la cotisation pour la Sécurité sociale
    odtegniti komu svoje zaupanje retirer sa confiance à quelqu'un
    odtegniti se dolžnosti se soustraire à un devoir
  • odvájati desviar, apartar, divertir ; (odvaditi) deshabituar, desacostumbrar

    odvajati svoje poreklo od remontar su ascendencia de
  • odvetnik samostalnik
    1. (pravni zastopnik) ▸ ügyvéd
    pritožba odvetnika ▸ ügyvéd fellebbezése
    mnenje odvetnika ▸ ügyvéd véleménye
    najeti odvetnika ▸ ügyvédet fogad
    potrebovati odvetnika ▸ ügyvédre van szüksége
    pomoč odvetnika ▸ ügyvéd segítsége, kontrastivno zanimivo ügyvédi segítség
    posvetovati se z odvetnikom ▸ ügyvéddel konzultál, ügyvéddel egyeztet
    Tako odvetnik kot priča sta pazila, da se nista oddaljila od naučenega scenarija. ▸ Az ügyvéd és a tanú is odafigyelt arra, hogy ne térjen el a betanult forgatókönyvtől.

    2. (kdor koga brani ali zagovarja) ▸ szószóló
    Ne rabim nikogar, ki bi igral mojega odvetnika. ▸ Nincs szükségem senkire, hogy eljátssza a szószólómat.
    Donald je največji odvetnik žensk. ▸ Donald a nők legnagyobb szószólója.

    3. nekdaj (fevdalni zastopnik) ▸ prókátor
    Škofije in samostani so pogosto razglasili določene fevdalce za svoje odvetnike, pooblaščence v svetnih zadevah. ▸ Az egyházmegyék és a kolostorok gyakran hűbérurakat neveztek ki prókátoraiknak, akik meghatalmazottjaik voltak a világi ügyekben.
  • office [ɔfis] masculin opravilo, služba, službena dolžnost; urad, biro; vloga, funkcija

    d'office uradno, službeno; religion cerkven obred (maša, večernice)
    office de notaire notarska pisarna
    office commercial trgovinski urad
    office de publicité reklamna agencija, oglasni biro
    office des morts maša zadušnica
    office divin služba božja
    le saint office sveta inkvizicija
    office des brevets patentni urad
    office du cadastre katastrski urad
    office d'assistance sociale, publique urad za socialno skrbstvo
    office de consultation maternelle posvetovalnica za matere
    office de contrôle des prix urad za kontrolo cen
    office de santé, d'hygiène zdravstveni urad
    office du logement stanovanjski urad
    office d'orientation professionnelle urad za poklicno usmerjanje
    office des passeports urad za potne liste
    office du trafic, du tourisme turistični urad
    office du travail urad za delo
    bons offices (priložnostna) dobra usluga
    papier masculin qui fait office de passeport papir, ki rabi kot potni list
    grâce aux bons offices de s posredovanjem
    livre masculin d'office molitvenik
    aller à l'office iti v cerkev (k maši, večernicam itd.)
    n'avoir ni office ni bénéfice (familier) ne imeti nobenih zanesljivih dohodkov
    dire son office opraviti vsakodnevne molitve
    faire son office izpolniti svojo dolžnost
    proposer, offrir ses bons offices predlagati, ponuditi svoje dobre usluge, prijateljsko posredovanje
    remplir l'office, faire office de gérant opravljati službo, nadomestovati upravnika
    faire office de chauffeur služiti kot šofer