Franja

sušenje perila srednji spol das Wäschetrocknen
prostor za sušenje perila der Trockenplatz
stojalo za sušenje perila der Trockenständer
stroj za sušenje perila der Trockenautomat, der Wäschetrockner

sušilen pridevnik
(namenjen za sušenje) ▸ szárítóPovezane iztočnice: pralno-sušilni stroj, sušilna kapa, sušilni stroj

svéča bougie ženski spol ; (tudi tehnika) ; (lojeva) chandelle ženski spol ; (oltarna) cierge moški spol

ledena sveča glaçon pendant
papeževa sveča (botanika) molène ženski spol, verbascum moški spol
parafinska sveča bougie de paraffine
stearinska sveča bougie stéarique (ali de stéarine)
raven kot sveča droit comme un cierge, tout droit
pri sveči pisati écrire à la (lumière d'une) bougie (ali chandelle)
pri sveči večerjati dîner aux chandelles
stroj za ulivanje svečč machine ženski spol à fondre les bougies

svetlílen (-lna -o) adj. usnj.
svetlilni stroj lucidatrice, macchina per la lucidatura dei cuoi

šifríren (-rna -o) adj. codificatore, crittografico:
šifrirni stroj codificatore
šifrirna knjiga cifrario
šifrirni ključ chiave di codifica, di decodifica

šiválen sewing, used in sewing

šiválni stroj sewing machine
šiválna igla sewing needle

šiválen à coudre, de couture

šivalna igla aiguille ženski spol (à coudre)
šivalna košarica coffret moški spol (ali boîte ženski spol) à ouvrage, travailleuse ženski spol
šivalni stroj machine ženski spol à coudre, couseuse ženski spol

šiválen (-lna -o) adj. cucitore; per, da cucire:
šivalni stroj macchina da cucire
šivalni stroj za gumbnice occhiellatrice
šivalna mizica tavolino da lavoro (del sarto, della sarta)

šiválen de coser, de costura

šivalna igla aguja f (de coser)
šivalna blazinica acerico m
šivalna mizica costurero m
šivalni nesesér neceser m de costura
šivalni pribor útiles m pl de costura
šivalni stroj máquina f de coser
šivalna svila seda f para coser

šiválen -lna -o prid. de cusut
□ šivalni stroj maşină de cusut

šívanje sewing; needlework; stitching; basting

šívanje na stroj machine-sewing

španska vas frazem
(nekaj neznanega) približek prevedka ▸ csukott könyv [teljesen ismeretlen vagy érthetetlen dolog]Zdaj sporazumevanje s pomočjo računalnika ni več španska vas. ▸ kontrastivno zanimivo A számítógép segítségével történő kommunikáció ma már nem ismeretlen dolog.
Vključiti pralni stroj je bila zanj španska vas. ▸ kontrastivno zanimivo Sejtelme sem volt, hogyan kell bekapcsolni a mosógépet.
Obvlada namreč samo polko, vsi drugi družabni plesi pa so zanj španska vas. ▸ kontrastivno zanimivo Csak polkázni tud, az összes többi társasági táncot távolról sem ismeri.

štȁva ž
1. strojenje: štava kože
2. strojilo: štava je jedno od najsloženijih hemijskih jedinjenja; metnuti kožu u -u dati kožo v stroj

štéven (-vna -o) adj. di conteggio, di numerazione; numeratore; numerabile;
števni stroj numeratore

têči correr ; (progo) recorrer ; (voda) correr, fluir ; (motor, stroj) marchar, funcionar ; (posoda) derramarse, salirse, irse ; (film) proyectarse

teči sem in tja correr de aquí por allá, correr de un lado a otro
teči za kom correr tras de alg
teči po žilah correr por las venas
iz nosa mi teče estoy resfriado, me gotea la nariz
stvar dobro teče el asunto marcha bien
pustiti stvari teči dejar que las cosas sigan su curso
teči v svojo pogubo correr hacia su perdición
jezik mu dobro teče tiene buen pico
kri mu teče iz nosa (él) sangra (ali está sangrando) por la nariz
teči (kot) za stavo competir a ver quién corre más
pustiti zadevo teči dejar correr un asunto
ta posoda teče esta vasija se sale
teči v prazno (motor) andar en vacío
začeti teči echar a correr, (stroj) empezar a marchar, arrancar

teptálen (-lna -o) adj.
teptalni stroj battipista

terebra -ae, f (terere)

1. sveder, vrtalo: Ca., Col., Plin., Hier.; poseb. kot kirurško orodje: Cels.

2. têrebra = zidovrt, oblegovalni stroj, dolg drog s priostrenim koncem: Diades scriptis suis ostendit se invenisse turres ambulatorias, quas etiam dissolutas in exercitu circumferre solebat, praeterea terebram et ascendentem machinam Vitr.

3. metaf. vrtač = (žužek) lesni črv, kukec, trdoglàv, starejše lesogrizec: Isid.

test|o srednji spol (-a, ni množine) der Teig (biskvitno Biskuitteig, gneteno Knetteig, krhko Mürb(e)teig, kuhano Brandteig, kvašeno Hefeteig, listnato Blätterteig, masleno kvašeno Plunderteig, masleno Butterteig, slano Salzteig, za kolač Kuchenteig, za rezance Nudelteig, umešano Rührteig, vlečeno Strudelteig)
nož za testo das Teigmesser
skleda za testo die Teigschüssel
količina testa die Teigmenge
stroj za gnetenje testa die Teigrührmaschine, Teigknetmaschine
zvitek testa die Teigrolle
figurativno iz istega testa vom gleichen Holz, aus dem gleichen Holz geschnitzt

testó (-á) n pasta; impasto:
testo naraste, vzhaja la pasta lievita, fermenta
pripravljati testo fare la pasta
testo gnesti, mesiti, stepati, valjati, vleči lavorare la pasta, impastare, battere la pasta, stendere la pasta, tirare la pasta
gladko, gosto, rahlo testo pasta liscia, densa, soffice
biskvitno testo pasta per pandispagna
krhko testo pasta frolla
kvašeno testo pasta lievitata
listnato testo pasta sfoglia
stroj za mešanje testa impastatrice
pren. ta človek je iz drugačnega testa costui è fatto di un'altra pasta, ha un'altra tempra

tēstūdō -inis, f (tēstu, tēsta)

1. želva, kornjača: Pac. ap. Ci., L., Ph., Sen. ph., Plin. idr., crocodili fluviatilesque testudines Ci.; preg. (o nemogoči stvari): testudo volat Cl.; meton. želvovína, želvji oklep: Tib., Lucan., Plin., Mart., Iuv. idr., ebore et testudine culti (opažena, okrašena) thalami O., varii pulchrā testudine postes V., lecti ex testudine Varr., Alexandrini (sc. triumphi) apparatus ex testudine constitit Vell.

2. metaf. plosko izbokle (izbočene) stvari
a) vsako strunsko glasbilo, lira, plunka, kitara, lutnja ipd.: Ci., V., O., Val. Fl., Hyg. idr., testudinis aureae strepitus H. (baje je prvo liro izdelal bog Hermes iz želvovine); metaf. „kitara“, kitari podobna ureditev las oz. frizura: O. (Ars amat. 3, 147).
b) obok (starejše oblok), svòd, (plosko) obokan prostor, poseb. notranje (po)krito dvorišče (cavaedium) rimske hiše, obokana dvorana, paviljon: Varr., Ci. idr., mediā testudine templi V. sredi notranjega svetiščnega prostora.
c) kot voj. t.t. α) „želva“ = ščitna streha, zaščitna (varovalna) streha, „ščitnica“, ki so jo rimski vojaki naredili tako, da so držali ščite nad glavami: L., V., T. idr., testudine factā portas succendunt C. β) „želva“ = zaščitna (branilna) streha, lesen, z mokrimi kožami pokrit oblegovalni stroj na kolesih, pod katerim so se vojaki primikali k obleganemu mestu: Vitr., vineis ac testudinibus constitutis N., turres testudinesque agere coeperunt C.
d) ježevo želvasto odevalo (pokrivalo): Mart.
e) jajčna lupina: ovum testudine tectum est Aug.