Franja

stôti (-a -o) numer. centesimo; cento:
stota obletnica centesimo anniversario, centenario
stota stran pagina cento
stoti del ara centiara
stoti paragraf il paragrafo cento

stow [stóu] prehodni glagol & neprehodni glagol
naložiti, natovoriti; natrpati (with z)
zlágati, skladati (blago)
sleng prenehati (s čim); skriti

to stow a wag(g)on naložiti vagon
stow that nonsense! nehaj s to neumnostjo!
stow that!, stow it! nehaj s tem!
to stow away prehodni glagol pospraviti, dati (na) stran
neprehodni glagol
potovati kot slepi potnik

stránčica (-e) f dem. od stran partitella, partitina

strank|a² ženski spol (-e …) pravo die Partei, der Teil
pravdna stranka die Streitpartei, die [Prozeßpartei] Prozesspartei
pogodbena stranka die Vertragspartei
nasprotna stranka der Gegner, die Gegnerin, die Gegenseite, die Gegenpartei, der [Prozeßgegner] Prozessgegner
tožena stranka der Antragsgegner
biti stranka Partei sein
biti stranka v postopku Parteistellung haben
pravica, biti zaslišan kot stranka das Recht auf Parteiengehör
sposoben biti stranka parteifähig
sposobnost biti stranka die Parteifähigkeit
predlog stranke der Parteiantrag
zaslišanje stranke die Parteivernehmung
zaslišanje strank das Parteiengehör
odvetnik nasprotne stranke der Gegenanwalt
predlog nasprotne stranke die Gegenantrag
| ➞ → stran³

stranka samostalnik
1. (politična organizacija) ▸ pártPovezane iztočnice: demokratska stranka, evropska stranka, klerikalna stranka, kmečka stranka, komunistična stranka, konservativna stranka, konzervativna stranka, krščanskodemokratska stranka, laburistična stranka, liberalna stranka, liberalnodemokratska stranka, ljudska stranka, nacionalistična stranka, nacionalna stranka, pomladna stranka, republikanska stranka, socialdemokratska stranka, socialistična stranka, socialnodemokratska stranka, zelena stranka

2. (uporabnik storitev) ▸ ügyfél, fél, kliens
3. (stran v upravno-pravnih postopkih) ▸ fél

stray² [stréi] neprehodni glagol
(za)bloditi, zaiti, klatiti se; oddaljiti se (from od)
figurativno zaiti na kriva pota

straying sheep zgubljena ovca (tudi figurativno)
to stray away, to stray off stran, proč steči
to stray to (s)teči k, proti

strong point [strɔ́ŋpɔint] samostalnik
važna ali odločilna točka
vojska oporišče, odporno gnezdo

his strong point njegova močna stran

sud [süd] adjectif, invariable južni; masculin jug; južni veter

au sud de la Drave južno od Drave
Sud masculin de la France južna Francija
dans le Sud de l'Europe v južni Evropi
France féminin, Amérique féminin, Corée féminin du Sud Južna Francija, Amerika, Koreja
le Pacifique Sud južni Pacifik
côté masculin sud de l'Italie južna stran Italije
pôle masculin Sud južni tečaj
cette façade est exposée au sud to pročelje je izpostavljeno, obrnjeno proti jugu
se diriger vers le sud kreniti proti jugu

Sulpicius 3 Sulpícij(ev), ime rimskega patricijskega rodu. Poseb. znani so:

1. Serv. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Servij Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 500, diktator in zmagovalec nad Latin(c)i l. 496: L.

2. Q. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Kvint Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 490, l. 454 eden od poslancev, ki jim je bila zaupana naloga, naj prinesejo zakone iz Grčije: L.

3. Serv. Sulpicius Camerīnus Servij Sulpicij Kamerin(ski), konzul l. 393, je nasprotoval izselitvi v Veje ter dosegel, da so vejska zemljišča razdelili med plebejce: L.

4. Q. Sulpicius Longus Kvint Sulpicij Long (Dolgi) je dal kot vojaški tribun s skale pahniti stražo, ki Galcem ni preprečila splezati na Kapitol(ij); kasneje je vodil pogajanja z Galci: L.

5. Serv. Sulpicius Rūfus Servij Sulpicij Ruf (Rdečelasi) je l. 377 kot konzulski tribun obvaroval tuskulski grad, ki so ga oblegali Latin(c)i: L.

6. C. Sulpicius Peticus Gaj Sulpicij Petik je bil petkrat konzul; l. 361 se je bojeval proti Hernikom in jih premagal, l. 358 je kot diktator porazil bojske Galce, l. 356 in 351 pa Tarkvinijce: L.

7. C. Sulpicius Longus Gaj Sulpicij Long (Dolgi), se je l. 323 kot konzul in pozneje še enkrat l. 317 vojskoval s Samniti (Samnijci) ter jih premagal v Kampaniji: L.

8. P. Sulpicius Galba Maximus Publij Sulpicij Galba Maksim je l. 211 Rim ubranil pred Hanibalovim napadom in v naslednjih letih uspešno poveljeval v spopadih proti makedonskemu kralju Filipu: L.

9. C. Sulpicius Gallus Gaj Sulpicij Gal, vojaški tribun v vojni proti makedonskemu kralju Perzeju, konzul l. 166, je premagal Ligur(ij)ce. Bil je zelo izobražen, dober govornik in poznavalec grške književnosti, ki je (kot kaže) v poznejših letih tudi sam pisateljeval in se poglobljeno ukvarjal z zvezdoznanstvom: Ci., Plin.

10. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je iz zavisti, vendar neuspešno skušal prikrajšati Lucija Emilija Pavla (tega je iz dna duše črtil) za zmagoslavje nad Perzejem. Kot pretor se je l. 151 neuspešno vojskoval v Luzitaniji. Ker je z neko sovražno tolpo, ki se mu je zaupno predala, izjemno kruto ravnal, so ga l. 149 v Rimu obtožili; obsodbe se je sicer rešil, a le s podkupovanjem in nemožatimi prošnjami. Bil je prvi govornik svoje dobe: Ci., Q., Val. Max.

11. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, sin prejšnjega, Saturninov nasprotnik, konzul l. 108: Ci.

12. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba, svak Gaja Grakha, izvrsten govornik, l. 110 javno obsojen, ker se je pustil podkupiti Jugurti: S.

13. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf, rojen l. 124, sprva pristaš aristokratov. Njim naklonjeno je s svojo izjemno govorniško nadarjenostjo vneto deloval za ohranitev ustave zlasti kot ljudski tribun l. 88. Ko se je Cezar l. 87 potegoval za konzulat, ne da bi bil prej pretor, mu je Sulpicij odločno nasprotoval in se zato sprl z njim in njegovo družino. Pozneje ga je na svojo stran pridobil Marij in ga izkoristil za svoje velikopotezne načrte; Sulpicij je predlagal več zakonov, ki sicer niso kazali nobenih prevratnih namenov, so pa očitno bili naperjeni proti senatu in aristokratom (leges Sulpiciae), med njimi še zlasti a) zakon, da ne sme noben senator imeti več kot 2000 denarijev dolga, in b) legemque ad populum tulit qua Sullae imperium abrogaretur, C. Mario bellum decerneretur Mithridaticum Vell. Ker so njegovi predlogi izzvali hud odpor senata in aristokracije, se je Sulpicij obdal s 3000 najetimi vojaki ter z njihovo pomočjo s silo dosegel, da so zakonski predlogi obveljali. Nato je razjarjeni Sula odrinil proti Rimu, ga l. 82 zavzel ter Marija in Sulpicija odstavil. Oba sta sicer pobegnila, a Sulpicija so po izdaji nekega sužnja pri Lavrentu ujeli in usmrtili: Ci., N., Vell.

14. P. Sulpicius Galba Publij Sulpicij Galba, edil skupaj s Ciceronom, s katerim se je pozneje potegoval tudi za konzulat, vendar ni uspel: Ci. ep.

15. Serv. Sulpicius Lemonia Rūfus Servij Sulpicij Lemonija Ruf, menda oče pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius), prijatelj Cicerona, s katerim je skupaj študiral retoriko pri Molonu na Rodosu. Pozneje se je podal v pravniške vode in kot odvetnik še bolj zaslovel kot govornik. Leta 51 je bil konzul skupaj z Markom Marcelom; po daljšem političnem omahovanju se je končno odločil za Cezarja in l. 46 kot namestnik upravljal Ahajo. Po Cezarjevi smrti je zopet politično omahoval in umrl l. 43 na potovanju v Mutino k Antoniju kot senatov odposlanec. Zapustil je veliko učencev in spisov; ohranilo se je le nekaj pisem, ki jih je pisal Ciceronu: Ci., Q., Gell., Dig.

16. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, legat pod Cezarjem v Galiji, l. 54 pretor. Leta 49 se je potegoval za konzulat, vendar je kljub Cezarjevemu priporočilu neslavno propadel. Pozneje se je pridružil zarotnikom zoper Cezarja in bil kot njegov morilec obsojen l. 43: Ci., C., Suet.

17. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf se je pod Cezarjevim poveljstvom bojeval v Galiji, bil l. 48 poveljnik (praetor) Cezarjevega ladjevja in v letih 47—45 upravitelj province Ilirija: Auct. b. Alx.

18. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba je potem, ko je zapravil vse svoje premoženje, naredil samomor: T.

19. Sulpicius Asper Sulpicij Asper je služil v cesarski telesni straži in se udeležil Pizonove zarote proti Neronu; to ga je stalo življenja, njegovo smrt pa opisuje T. kot constantiae exemplum.

20. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je l. 68 po Kr. v starosti 73 let kot Neronov naslednik zasedel cesarski prestol, vendar so ga že januarja l. 69 po Kr. vojaki umorili zaradi njegove skoposti: T., Suet.

21. C. Sulpicius Apollinaris Gaj Sulpicij Apolinar, rojen v Kartagini, učen slovničar, učitelj Avla Gelija in poznejšega cesarja Pertinak(s)a. Napisal je quaestiones epistolicae in v metrični obliki vsebine Plavtovih in Terencijevih komedij ter Vergilijeve Eneide: Gell.

22. Sulpicia Sulpicija
a) pesnica, menda hči pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius). Njeno ljubimkanje z osvobojencem Cerintom (Kerintom, s pravim imenom Kornut) opeva Tibul v 4. knjigi svojih elegij; v isti knjigi je objavil 5 njenih pesniških pisemc, ki jih je pisala svojemu ljubimcu (7.—12.): Tib.
b) pesnica ljubezenskih pesmi iz obdobja cesarja Domicijana, sloveča po svoji zvestobi do soproga Kalena: Mart., Aus., Sid.

23. P. Sulpicius Quirīnus Publij Sulpicij Kvirin ni izviral iz patricijske družine Sulpicijev, pač pa je bil po svoji soprogi Lepidi sorodstveno povezan z Liboni iz Skribonijevega rodu. Kot pogumen vojak in spreten upravnik se je prikupil Avgustu, ki ga je l. 12 imenoval za konzula. Kasneje je baje upravljal provinco Afrika, zagotovo pa kot cesarski namestnik dvakrat provinco Sirija, prvič menda l. 5 pr. Kr., drugič pa nedvomno l. 6. po Kr. Kot provincialni upravitelj se je izkazal tudi na vojaškem področju, saj je porazil več Rimljanom sovražnih ljudstev. Leta 1 pr. Kr. je bil kot comes et rector iuvenis dodeljen mlademu, za namestnika v provinco Armenija poslanemu Gaju Cezarju; spotoma se je poklonil Tiberiju, ki je bival na Rodosu, ta pa mu je ostal zvest prijatelj vse do njegove smrti l. 21 po Kr., ko je dal njegovo truplo pokopati na državne stroške: T., Vell., Suet., Fl. — Kot adj. Sulpicius 3 Sulpícijev: horrea H. (nekega Sulpicija Galbe, ki je imel v Horacijevem času v Rimu veliko zalogo vina), lex Fl. (zgoraj pod št. 13 omenjenega ljudskega tribuna Publija Sulpicija Rufa). — Od tod adj. Sulpiciānus 3 Sulpícijev, sulpicijánski: classis C. (pod št. 17 omenjenega pretorja P. Sulpicija Rufa), seditio Q. (ki ga je sprožil ljudski tribun Publij Sulpicij Ruf; gl. št. 13).

súniti (z orožjem) to thrust; to push; to strike; (z nogo) to kick, to jerk; (ukrasti) to filch, to pilfer

stran súniti to push aside
súniti žogo v out šport to strike the ball out of court

sunny [sʌ́ni] pridevnik (sunnily prislov)
sončen; jasen kot sonce, svetel, sijoč
figurativno zlat
figurativno veder, vesel, srečen

sunny exposure sončna lega
a sunny disposition vedra narava (značaj)
sunny locks zlati kodri
a sunny room sončna soba
a sunny smile veder, vesel nasmeh
the sunny side (of life) sončna, lepa stran (življenja)
to be on the sunny side of 50 ne še biti 50 let star
to look on the sunny side of things videti (le) lepo stran življenja, vedro gledati na življenje

suprā, sinkop. abl. sg. f superā sc. parte (superus)

I. adv.

1. krajevno zgoraj, gori, (po)vrh(u): oleum supra siet Ca., qui omnia haec, quae supra et subter, unum esse … dixerunt Ci., magnoque numero iumentorum in flumine supra atque infra constituto C., torvus Draco serpit subter supraque revolvens sese Ci. poet., mare, quod supra (Zgornje = Jadransko), teneant quodque adluit infra (Spodnje = Tirensko (Etrur(ij)sko)) V., variae circumque supraque volucres volabant V., stupet inscia supra inpubesque manus V. čez nagnjena, ipse … toto vertice supra est V. jih presega, je višji, ut … corpora vidit victoremque supra hostem O. nad njimi, supra, non infra est deus Lact.; pesn. v popolni obl.: Prisc., supera calamos unco percurrere labro Lucr.; komp. superius bolj zgoraj, navzgor: alia superius rapiuntur Sen. ph.

2. časovno zgoraj, gori = prej, večinoma takrat, kadar se besedilo nanaša nazaj oz. se sklicuje na kaj „zgoraj, gori“, torej prej omenjenega: Gell., Cael., Vop. idr., quae supra scripta est Ca., ille, quem supra deformavi, ut ali quae supra dixi Ci., quae supra scripsi Ci. ep., ut supra scripsi Plin. iun., uti supra demonstravimus C., de quo (sc. filio) commemoravi supra N., ut ostendimus supra N., id quod iam supra tibi saepe ostendimus ante Lucr.; occ. iz prejšnjega časa (iz prejšnjih časov), iz prejšnjega obdobja, iz preteklega časa (obdobja), nazaj v preteklost: (sc. pauca) supra repetere S. poseči (malo) nazaj, de Petronio pauca supra repetenda sunt T.; komp. superius bolj zgoraj = (malo) prej: ut supra demonstravimus Auct. b. Hisp., dixi supra Ph.

3. (o meri) čez, več: Ter. idr., supra adiecit Aeschrio Ci. je ponudil več (pri dražbi), dialogos confeci … ita accurate, ut nihil possit supra (sc. fieri) Ci. ep., ut supra nihil posset addi N., mercaris agrum, fortasse trecentis aut etiam supra nummorum milibus emptum H., nihil supra deos lacesso H., centesimus tibi vel supra premitur annus Sen. ph.; supra s quam več kot, bolj kot: Q., Amm., Aur. idr., saepe (sc. rem) supra feret quam fieri potest Ci. bo več kot mogoče povečal, corpus patiens inediae … , supra quam cuiquam credibile est S., nisi tamen intellego illum supra quam ego sum petere S. da stremi više; nam. supra quam tudi supra quod: Dig. —

II. praep. z acc., pesn. pogosto zapostavljena svojemu sklonu

1. krajevno
a) pri glag. mirovanja in stanja nad kom ali čim, na čem (naspr. infra, subter): qui supra nos habitat Pl., supra Maeotis paludes nemo est, qui … Enn. ap. Ci., supra aliquem accumbere (sc. pri mizi; gl. accumbō) Ci., ubi … supra subterque terram per dies quindecim pugnatum est L., olli caeruleus supra caput adstitit imber V., Nereides supra delphinos et cete aut hippocampos sedentes Plin.; kot geogr. t.t. nad čim = za čim, on(o)stran česa: ad eum exercitum, qui supra Suessulam Nolae praesideret, missus L., quae gens iacet supra Ciliciam N., penitus in Thraciam se supra Propontidem abdidit N., Syene est supra Alexandriam Plin.; pren. supra caput esse na glavi biti, nad glavo viseti komu, na grbi imeti koga: ecce supra caput homo levis Ci. ep., dux hostium cum exercitu supra caput est S., cum hostes supra caput sint L.; metaf.: est omnia quando iste animus supra (veži: quando iste animus supra omnia est) V. ker tvoj pogum vse presega; (o službi, nadzorstvu) nad čim: quos supra somnum habebat Cu. za čuvanje (varovanje) nočnega miru, qui supra bibliothecam fuerunt Vitr. varuhi knjižnice, supra rationes esse positum Ps.-Q. (Decl.) biti računovodja.
b) pri glag. premikanja tja čez, tja na kaj (v sl. včasih nad čim): nec tamen exissent umquam supra terram Ci., una pars classis supra Ephesum navigabat Ci. na ono stran, supra se duas legiones … collocavit C., supraque eum locum duo tigna transversa iniecerunt C., fera … saltu supra venabula fertur V., ille supra segetes aut mersae culmina villae navigat O., tignumque supra turba petulans insilit Ph.; pren.: supra homines, supra ire deos pietate V. prekašati, attoli supra ceteros mortales Plin.

2. časovno čez, več kot … (nazaj): res est … inmensi operis, ut quae supra septingentesimum annum repetatur L.; occ.
a) pred čim: paulo supra hanc memoriam C. pred to (našo) dobo, pred tem (našim) časom.
b) med čim: haec … dixit supra (v novejših izdajah super) cenam Cu.

3. (o meri) čez, nad kaj, več kot: supra novem milia hominum L., caesa eo die supra milia viginti L., tres (sc. cyathos) prohibet supra tangere Gratia H., supra duos menses Col., supra geminos fetus Plin.; pren.: haec commemoratio vereor ne supra hominis fortunam esse videatur Ci., ratio … , quae supra hominem putanda est deoque tribuenda Ci., potentia, quae supra leges esse velit Ci. ep. ki hoče veljati več kot zakoni, animadvortit supra gratiam atque pecuniam suam invidiam facti esse S. da presega, quibus rebus supra bonum aut honestum perculsus S. bolj, kot je bilo prav ali spodobno, supra Coclites Muciosque id facinus esse L. da … prekaša dejanja, kakršno je Koklitovo (= Horacija Koklita) in Mucijevo (= Gaja Mucija Scevole), supra modum L., V., Col. čez mero, prekomerno, supra vires H. čez moč, preko (svojih) moči, izven moči, izven (preko) zmožnosti, supra morem densa V. nenavadno, humanam supra formam Ph. nad človeško velikost, supra humanam fidem Plin., supra summum Q.; preg.: supra plantam evagatus Amm. = čevljar ostani pri kopitu (prim.: „Le čevlje sodi naj kopitar (Kopitar)!“ Prešeren); occ. (redko) razen, poleg: supra belli Latini metum id quoque accesserat, quod … L., de floribus supra dictos scripsit Theophrastus Plin.

svet|el [è/ə] (-la, -lo)

1. hell, hell- (barve hellfarbig, kože/polti hellhäutig, s svetlimi progami [hellgestreift] hell gestreift)
svetlo pivo helles Bier, das Weißbier
eno svetlo pivo ein Helles
svetlo moder hellblau, lichtblau, nebesno: himmelblau

2. (poln svetlobe) lichterfüllt, lichtdurchflutet; leuchtend
dnevno: je svetlo es ist Tag

3. trenutek, širina ipd.: licht (trenutek lichter Augenblick), Licht- (trenutek der Lichtblick, sled die Lichtspur, stran/plat die Lichtseite)
sveta širina gradbeništvo, arhitektura, tehnika lichte Weite, die Lichte

4. (očiščen) blank
svetel kot zrcalo spiegelblank

svètel claro; luminoso; brillante

svetlo moder azul claro
svetlo pivo cerveza f rubia
svetla soba habitación f clara
svetla stran lado m de la luz, fig lado bueno, aspecto m favorable
svetli trenutki (momenti) (med) intervalos m pl claros (ali lúcidos)
pri svetlem, belem dnevu en pleno día
svetel dan je ya es de día, es muy de día
svetlo postaja (zjutraj) amanece, empieza a amanecer
svetlo goreti dar buena luz; (sveča) arder con viva luz

svêtel clair, lumineux, brillant , figurativno lucide

svetel ko zlato brillant comme de l'or, à reflets dorés, doré
svetlo moder (siv, rjav) bleu (gris, brun) clair
svetlo pivo bière blonde
svetla soba pièce claire
svetla stran côté éclairé (ali du jour), figurativno jour moški spol favorable, beau côté
svetli trenutki moments lucides
pri svetlem, belem dnevu en plein jour, au grand jour
svetlo postaja (zjutraj) il commence à faire jour (ali clair)
svetlo goreti (ogenj, sveča) brûler avec une flamme claire

šála joke, fun, jest; sport; pleasantry; buffoonery

šále pl jokes
v šáli in jest, jestingly, in sport, for fun, jokingly
za šálo, zaradi šále for fun, by way of a joke
brez šále!, šálo na stran! joking (ali jesting) apart!
stara, obrabljena šála stale (ali ancient) joke, chestnut
nespodobna, obscena šála indecent (ali risqué, blue) joke, dirty (ali ribald, obscene) story
pisec šál za radio ali televizijo gag writer, ZDA gag man, žargon gagster
surova, neslana šála horseplay, practical joke
to ni šála (figurativno) this is no (ali not a) laughing matter
nisem razpoložen za šále I am not in the mood for trifling
on je predmet šál he is the butt (of ridicule)
z njim ni šále he is not to be trifled with
bila je samo šála it was only in (ali for) fun
govoriti v šáli to be jesting
to sem naredil za šálo I did it for a lark
on razume šálo he knows how to take a joke
on ne razume šále he can't take a joke, he's got no sense of humour
reči v šáli to say something in jest
pretiravati šálo to carry a joke too far
vzeti za šálo to treat as a joke
ni razloga za zbijanje šál there is no cause for laughter, this is no laughing matter
zbijati šále to crack jokes
zbijati šále s kom to poke fun at someone, to make merry with someone, to make sport of someone
šála leti nanj, na njegov račun the joke is on him

šála (-e) f

1. scherzo, celia:
nedolžna šala scherzo innocente
neokusna šala scherzo di cattivo gusto, brutto scherzo, scherzo da prete
narediti šalo fare, giocare uno scherzo
prvoaprilska šala pesce d'aprile

2. (dovtip) barzelletta; facezia, arguzia; battuta:
stresati šale raccontare barzellette
dobra, groba, neprimerna, opolzka šala barzelletta spiritosa, rozza, indecente, spinta

3. (šaljenje) scherzo; ridere:
pogovor zasukati v šalo buttare il discorso in ridere

4. v šali, za šalo (v adv. rabi) per scherzo:
narediti kaj kot za šalo fare qcs. come niente fosse
kaj reči za šalo dire qcs. per scherzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. to ni šala non è una bagatella
denimo šalo na stran scherzi a parte
ne poznati šale non scherzare; ekst. non stare allo scherzo

šaljív (-a -o) adj.

1. scherzoso, burlone, canzonatore

2. buffo, comico:
šaljiv prizor scena buffa
šaljiva stran zadeve il lato comico della cosa

3. umoristico:
šaljiv časopis giornale umoristico

šib|ek (-ka, -ko) schwach (strukturno strukturschwach, po številu rojstev - letnik geburtenschwach, po uspehih leistungsschwach, na igrišču, pri igri šport spielschwach, v mišljenju denkschwach, šport v napadu sturmschwach); (nemočen) kraftlos, schwächlich; (šibkega zdravja) gebrechlich; (šibke postave) schmächtig, schwächlich; (neizrazit) niedriggradig; svetloba: matt
šibka sklanjatev/spregatev schwache Deklination/Konjugation
šibka stran die schwache Seite
šibki spol das schwache Geschlecht
na šibkih nogah schwach auf den Beinen, figurativno auf schwachen Füßen stehen

tainta (tegaintega/teinte …) sounso (stran tainta Seite soundso)
gospod Tainta Herr Soundso
| ➞ → ta