Franja

Ōrphe͡us -eī in -eos, acc. -eum in -ea, m (Ὀρφεύς) Órfej,

1. sin Apolona in Kaliope, Evridikin soprog, mitološki pevec: Ci., Iust., O., V., H., Pr., Sen. ph. idr. Pesniki sklanjajo to ime po gr. sklanjatvi: gen. Orpheos, dat. Orphei ali Orphī (V.), acc. Orphea, voc. Orphe͡u (O., V.); poleg tega v prozi po analogiji: Orphĕus -ĕī -ĕō -ĕum -ĕō. Od tod adj. Orphēus 3 (Ὀρφεῖος) Órfejev, órfejski: vox O., lyra Pr. = Orphicus 3 (Ὀρφικός) carmen Ci. = Orphëicus 3: versūs Macr.; subst. Orphaicī -ōrum, m (Ὀρφαϊκοί) órfejevci, Órfejevi privrženci, órfiki: Macr.

2. Ciceronov suženj: Ci. ep.

3. Hortenzijev suženj: Varr.

oséba persona f ; (gledališka, pomembna) personaje m ; (zasmehljivo) individuo m , sujeto m

pravna oseba persona jurídica
nezaželena oseba persona non grata
brez ozira na osebo sin consideraciónes personales, sin preferencia
v eni (sami) osebi en una sola (ali misma) persona
v lastni osebi en persona, personalmente
jaz za svojo osebo en cuanto a mí (toca); yo personalmente; por mi parte
na, za osebo por persona, por cabeza, fam por barba
za dve osebi (npr. soba) bipersonal

osemleten pridevnik
1. (o starosti) ▸ nyolcévesGlasbeno pot je začel že kot osemletni deček v cerkvenem zboru. ▸ Zenei pályafutását már nyolcéves kisfiúként a templomi kórusban kezdte.

2. (o trajanju) ▸ nyolcéves, nyolc évig tartóOb tej odločitvi prizivnega sodišča je postalo jasno, da osemletna preiskava ni odkrila niti motivov zločina. ▸ A fellebbviteli bíróság e döntésével világossá vált, hogy a nyolc évig tartó nyomozás még a bűncselekmény indítékait sem tárta fel.
Leta 1869 je Avstroogrska sprejela zakonodajo, ki je uvedla osemletno obvezno šolanje. ▸ 1869-ben az Osztrák–Magyar Monarchia elfogadta a kötelező nyolcéves oktatást bevezető törvényt.

Osīris, gen. -is, -idis, -idos, acc. -im, -in abl. -ī, m (Ὄσιρις) Ozíris

1. soprog boginje Izide (= rodovitnosti Nila), zaščitnik Egipta. Njegov brat Tifon (= sončna vročina) ga je usmrtil in razkosal; Izida je zbirala kose njegovega trupla, da bi jih pokopala, njegov sin Hor(us) pa je usmrtil Tifona (mit o letu): H., O., T., Tib., Iuv., Lucan., Plin. idr.

2. vojščak, ki ga je umoril Timbraj: V.

oskúbsti desplumar (tudi fig) ; pelar

oskubsti koga (fig) desplumar a alg, dejar a alg sin un céntimo

osnóva base f ; fundamento m ; elementos m pl

brez osnove sin fundamento
na osnovi a base de
novica (vest) brez osnove noticia f sin fundamento
biti brez (vsake) osnove carecer de (todo) fundamento

Ostōrius -ī, m Ostórij, rim. nom. propr. Znani so:

1. Ostorius Sabinus Ostorij Sabin, rim. vitez: T.

2. P. Ostorius Scapula Publij Ostorij Skapula, propretor v Britaniji: T.

3. M. Ostorius Scapula Mark Ostorij Skapula, Publijev sin; ubiti ga je dal cesar Neron: T.

Othryadēs -ae, m (Ὀϑρυάδης) Otriád

1. Otrisov sin = Panthus: V.

2. špartanski vojskovodja, ki je edini preživel bitko z Argivci: O., Val. Max.

òtklinjati -njēm s kletvico odgovarjati: otac kune, a sin otklinje oče kolne, sin pa za njim

Ōtos (Ōthos) in Ōtus (Ōthus) -ī, m (Ὦτος) Ótos, sin Giganta Aloêja (gl. Alōeus): V. (Cul.), Hyg., Amm.

otròk niño m , niña f

brez otrok sin niños
defekten otrok niño estropeado
čudežen (nepreskrbljen, posvojen, prejezikav, iz prvega zakona) otrok niño prodigioso (a cargo, adoptivo, terrible, del primer matrimonio)
zakonski (nezakonski) otrok niño legítimo (natural ali ilegítimo)
razvajen otrok niño consentido
otrok narave hijo m de la naturaleza, ser m primitivo
dom za otroke hogar m infantil
nega otrok puericultura
ugrabitev (ugrabitelj) otroka secuestro m ali rapto m (secuestrador m) de un niño
otrok navade (hombre m) rutinero m
otroci in norci govore resnico los niños y los locos dicen las verdades
veseliti se kot otrok (novih čevljev) alegrarse como (un) niño (con zapatos nuevos)

ovínek viraje m ; curva f ; rodeo m

nevaren (oster, na desno, na levo) ovinek viraje difícil (cerrado, a destra, a izquierda)
velik ovinek curva abierta
brez ovinkov (fig) sin rodeos, sin ambages (ni rodeos), rotundamente
po ovinkih indirectamente, con rodeos, dando rodeos
napraviti ovinek dar (ali hacer) un rodeo, rodear
rezati ovinek cortar la curva
(pre)voziti ovinek tomar (ali hacer ali virar) una curva (ali un viraje)
brez ovinkov povedati fam no tener pelos en la lengua

¡oxte! poberi se!

sin decir oxte ni moxte ne da bi kaj črhnil

ozír respecto m ; relación f ; consideración f ; atención f

z ozirom na en atención a, teniendo presente, atendiendo; con respecto a
brez ozira na (osebe) sin guardar consideración a, sin tener ninguna consideración con, sin respetar a, (stvari) sin mirar, sin atender a, sin tener en cuenta que, sin reparar en
brez vsakega ozira sin miramiento alguno, sin mirar nada, sin ninguna consideración, sin ningún respecto, sin contemplaciones
iz ozira do koga por consideración (ali respecto) a alg
v nekem oziru en cierto respecto
v vsakem oziru en todos respectos
v mnogih ozirih en muchos respectos
v tem oziru (con) respecto a eso, a ese respecto

Pacōnius 3 Pakónij(ev), ime rim rodu. Znani so:

1. Paconius Pakonij, Rimljan v provinci Azija; pritoževal se je nad upraviteljem Kvintom Ciceronom: Ci. ep.

2. M. Paconius Mark Pakonij, rim. vitez iz Etrurije: Ci.

3. M. Paconius Mark Pakonij, legat v Aziji, priča proti Gaju Silanu, pod Tiberijem obtožen maiestatis in usmrčen: T., Suet.

4. njegov sin Q. Paconius Agrippinus Pakonij Agripin, za časa cesarja Klavdija kvestor na Kreti in v Kirenajki; kot stoik je nasprotoval Neronovemu početju in bil zato izgnan iz Italije: T.

Pacorus -ī, m (Πάκορος) Pákor

1. sin partskega kralja Oroda, nasprotnik Rimljanov: Ci. ep., H., Iust., Vell., Pl.

2. starejši sin in naslednik partskega kralja Vologeza (okrog l. 90): Mart.

palabra ženski spol beseda, izraz; obljuba, častna beseda; govor, zgovornost; vojska geslo

¡palabra (de honor)! častna beseda!
palabra de matrimonio obljuba zakona
palabra picante zbadljivka
palabra de rey neprelomna beseda
hombre de (su) palabra mož beseda, poštenjak
es la última palabra de la moda to je zadnji krik mode
palabra por palabra dobesedno
bajo palabra (de honor) pod častno besedo
de palabra ustno
en una palabra z eno besedo, kratko in malo, skratka
sin palabra besedolomen, ki sne besedo
¡una palabra! slišite! poslušajte!
¡pase la palabra! zaradi mene!
coger la palabra (a), coger a alg. por su palabra koga za besedo prijeti
cumplir la palabra držati besedo
dar (su) palabra, empeñar la palabra dati (svojo) besedo
sin decir palabra ne da bi besedo zinil
querer decir (ali tener) siempre la última palabra hoteti vedno imeti zadnjo besedo
dejar a uno con la palabra en la boca koga ne poslušati
dirigir la palabra (a) nagovoriti, obrniti se na
no entiendo palabra niti besedice ne razumem
faltar a la palabra ne držati svoje besede
llevar la palabra (glavno) besedo imeti
V. me quita la palabra de la boca besedo ste mi vzeli z jezika
tener palabra imeti besedo
no tener palabra biti besedolomen, ne držati besede
no tener más que una palabra poštenjak biti
tomar la palabra besedo povzeti
tratar mal de palabra surovo nahruliti
usar de la palabra besedo povzeti, govoriti
volver su palabra atrás svojo besedo nazaj vzeti
palabra y piedra suelta no tienen vuelta beseda izrečena ne vrne se nobena
palabras mayores sramotilne besede, psovke
eso quiere decir, en buenas palabras... to se pravi, z drugimi besedami ...
en dos palabras skratka, kratko in malo; brez težave, lahko; v hipu
hombre de dos palabras hinavec!
¡oiga V. dos palabras! slišite Vi!
cuatro palabras, dos palabras nekaj besed, kratek pogovor
ahorrar palabras ne mnogo govoriti, ne govoričiti
beber las palabras, comerse las palabras besede požirati, prehitro govoriti, besede izpuščati (pri pisanju)
estar colgado (pendiente) de las palabras zelo pazljivo poslušati
gastar palabras besede izgubljati, bob v steno metati
no son más que palabras to so le prazne besede
tener palabras, trabarse de palabras spričkati se
traer en palabras s praznimi obljubami za nos vleči
volverle a uno las palabras al cuerpo na laž koga postaviti

Palamēdes -is, ali -ī, acc. -en: Q., m (Παλαμήδης) Palaméd, sin evbojskega kralja Navplija, iznajditelj tehtnice, mere, šaha, kock, svetilnikov, diska, grških črk ϑ, ξ, Φ, Χ (po drugih črk Δ in Υ), usmrčen pred Trojo (za njegovo smrt si je prizadeval Odisej): Varr., Ci., O., V., Plin., Corn., Hyg., Palamedis avis Mart. = žerjav. — Od tod adj. Palamēdiacus 3 (Παλαμηδιακός) Palamédov, palamédski: calculi Cass. Palamēdicus 3 (Παλαμηδικός) Palamédov, palamédski: haec crucis effigies Palamedica porrigitur Aus.

Pallās -antis, voc. Pallā: V. (Πάλλας) Palánt

1. Pandionov sin in Minervin oče: Ci., O.

2. kralj v Arkadiji, Evandrov ded ali praded, ustanovitelj arkad(ij)skega mesta Palanteja (Pallanteum): V.

3. Evandrov sin: V.

4. neki osvobojenec cesarja Klavdija: T., Plin. iun.

5. eden od Gigantov: Cl. — Od tod adj.
a) Pallantius 3 (Παλλάντιος) Palántov, palántijski: heros O. = Evander.
b) Pallantēus 3 (Παλλαντεῖος) Palántov, palantéjski: moenia V. = italskega mesta Palantej, v katerem je stoloval Evander; subst. Pallantēum -ēī, n (Παλλαντεῖον) Palantéj, ime mesta
a) v Arkadiji: L., Iust. Fest.
b) v Italiji: V. Pallantes -ium, m Palánti, Palantéjci, preb. italskega Palanteja: Varr.; patron. Pallantias -adis, f (Παλλαντιάς) ali Pallantis -idis in -idos, f (Παλλαντίς) Palantíada, Palántida = Avrora (Zora) kot potomka Giganta Palanta: O.; meton. dan: Pallantide caesus eādem Didius O.

paloma ženski spol golobica, golob; visok ovratnik pri srajci; pocestnica

paloma silvestre, paloma brava divji golob
paloma buchona golšasti golob
paloma doméstica, paloma mansa domači golob
paloma mensajera golob pismonoša
paloma sin hiel neškodljivo bitje, »golobček«
paloma torcaz golob grivar
de águila no nace paloma orli ne izležejo golobov