Franja

pommette [pɔmɛt] féminin lična (kost); jabolček (okrasek v grbu); okrogli del kopita pri revolverju

avoir les pommettes rouges imeti rdeče ličnice

pomo moški spol glavič pri meču; stekleničica z vonjavami

pompiste [pɔ̃pist] masculin uslužbenec pri bencinski črpalki; delavec črpalkar

popularidad ženski spol popularnost, priljubljenost pri ljudstvu; poljudnost

populāris -e, adv. populāriter (populus1)

I. k ljudstvu sodeč

1. ljudski, ljudstva (gen.), ljudstvu namenjen, od ljudstva izhajajoč, za ljudstvo določen, občen, splošen, poljuden: coetus Ci., opinio Ci. obče (splošno) mnenje, leges (naspr. lex caelestis) Ci., civitas, res publica Ci., (naspr. regia civitas) Ci. republika, demokracija, demokratija, vladavina ljudstva, ljudovlada, narodovlada, aura, ventus Ci. naklonjenost, gloria Ci. pri ljudstvu, munus Ci. za ljudstvo, verba Ci. ljudski, domači izrazi, carmen Sen. tr. ljudska pesem, oratio Ci. govor, govorjen ljudstvu, nagovor ljudstvu, populariter annum solis reditu metiri Ci. (po) ljudsko, kakor ljudstvo, „po domače“, parvuli et trivialiter et populariter instituti Arn.; subst. populāria -ium, n sedeži za ljudstvo v gledališču: Suet.; occ. preprost, navaden: Ca., Col., homo Vulg. prostak, populariter loqui, scribere Ci. preprosto, „po domače“.

2. priljubljen pri ljudstvu, ljudstvu ljub (drag): sacerdos Ci., minime populare ministerium L., censorium nomen populare factum est Ci., quo nihil popularius est L., vidi ego laetantis, popularia nomina, Drusos legibus immodicos ausosque ingentia Gracchos Lucan.

3. ljudstvu naklonjen, ljudoljub(en), prijatelj ljudstva, demokratski, occ. (v negativnem pomenu) poganjajoč se za ljudsko naklonjenostjo, prizadevajoč si za ljudsko naklonjenost, demagoški, prevratniški, prevraten, revolucionaren: homo, cives, imperium Ci., vir L. prijatelj ljudstva, ljudoljub, animus vere popularis (naspr. contionator) Ci., cui ingenium magis populare erat L. ki se je znal bolj prikupiti ljudstvu, ratio Ci. demagoštvo, demagogija, quaedam ex orationibus eius eo contumeliosa in Vitellium et pro se ipso popularia T. mereč (ciljajoč) na ljudsko naklonjenost, populariter agere Ci. demagoško, kot demagog, contiones seditiose ac populariter concitatae Ci., unum (sc. genus librorum) populariter scriptum, alterum limatius Ci.; subst. populāres -ium, n demokráti, populár(j)i, ljudska stranka (naspr. optimātēs): alteri se populares, alteri optimates et haberi et esse voluerunt Ci., populares Polyperchonti favebant, optimates cum Cassandro sentiebant N. —

II. k istemu ljudstvu spadajoč

1. domač, rojaški, rojakov (gen.), tuzemski: leaena, flumina O., ramus popularis olivae O., fortunae Ap. rojakov; subst. populāris -is, m, f rojak, rojakinja: quae res indicabat popularis esse S., Solon, popularis tuus Ci., popularis Arachne O.; occ. (so)udeleženec, (so)udeléžnik, sodelavec, (so)déležnik: sceleris, coniurationis S.; poseb. tovariš, prijatelj, (so)drug: Ter., Sen. ph.

2. k prebivalstvu kakega mesta ali kake province sodeč = ljudski: annona p. Icti. javni žitni trg, plausus pozni Icti. ljudska naklonjenost; subst. populāres -ium, m prebivalci, prebivalstvo kakega provincialnega mesta: ob ambiguos popularium animos T., quies popularium Icti., universi cives ac populares pozni Icti.

populātim, adv. (populus1) pri vseh ljudstvih, od ljudstva do ljudstva, (vse)povsod: ego perdidi te, qui omnes servos perduo populatim: quaeso ne ad malum hoc addas malum Caecil., poema placuit populatim omnibus Pomp.

porèdnīk -íka dial. m pastir, ki je z živino na paši pri drugem pastirju: zapoje iz glasa veseo, ništa manje no njegov porednik koji čuva po pet stotina ovaca

porèduša ž
1. ženska, ki v zadružnem gospodinjstvu pomaga glavni gospodinji pri njenih opravilih, gl. reduša
2. ekspr. čaša, s katero se po vrsti nazdravlja: svima nam je jednom popiti tu smrtnu čašu, danas meni, sutra tebi, to su čaše poreduše

port⁵ [pɔ:t]

1. samostalnik
drža
vojska drža puške pri pregledu (diagonalno k levi rami)

2. prehodni glagol
vojska držati puško pred seboj diagonalno k levi rami

portañuela ženski spol vratca pri vozu; hlačne durce

portier, ère [pɔrtje, ɛr] masculin, féminin vratar, -ica; masculin hišnik; féminin vratca (pri avtu, vagonu); féminin zavesa pri vratih

portier d'hôtel hotelski vratar
loge féminin du portier vratarjeva loža

poséčki -ov m mn. dijal. čast, gozba pri kraju košnje

pȍstava ž
1. podloga: svilena postava; crvena postava na mantiji
2. jed postavljena pred gosta: sjednu svatovi za punim stolom i svaki se zabavi svojom -om i čuturom
3. podstava, posoda, v katero kaplja žganje iz kotla
4. anat. posrčnica, endokard
5. postavitev: scenska, koreografska, režijska postava; postava šahovskih figura; medusobna postava kuća i gospodarskih zgrada
6. šport. drža nog pri telesnih vajah

postillon [pɔstijɔ̃] masculin, histoire postiljon, poštni voznik; familier delček sline, ki ga izmečemo pri govorjenju

postillonner [-jɔne] verbe intransitif, (familier) izmetavati delce sline pri govorjenju

postura ženski spol (telesna) drža; položaj; ponudba pri dražbi; vložek pri stavi; dogovor, pogodba

postura del sol sončni zahod
hacer postura ponuditi (pri dražbi)
tomar varias posturas (fot) napraviti več (portretnih) posnetkov

pȍšāst ž ljudsko vet. nenaden izbruh nalezljive bolezni pri živalih, epizootija

poštàpāč -áča m, pòštapak -pka m palica, na katero se pri hoji opiramo: uzeo je poštapač u ruke pa se digao da ide; ostavi to, to je moj poštapak

pot [po] masculin lonec; vrč (à eau za vodo); vložek pri igri; populaire zadnjica; familier sreča

pot à fleurs cvetlični lonec
pot à bière vrček za pivo
pot (de chambre) nočna posoda
pot au noir (familier) megleno, nevarno področje za letala; nevarna stvar, dvomljiva zadeva
pot d'échappement izpušna cev
pot pourri ragu iz raznih vrst mesa in zelenjave, figuré mešanica, kolobocija; musique potpuri
pot silencieux (automobilisme) dušilnik
en deux coups de cuiller à pot v hipu, takoj
à la fortune du pot brez ceremonij, brez priprav
voix féminin de pot cassé (ali: fêlé) hripav glas
bête, sourd comme un pot biti zelo neumen, zelo gluh
avoir du pot (populaire) imeti srečo
découvrir le pot aux roses odkriti tajnost neke zadeve
être dans un pot à part biti nekaj posebnega
c'est le pot de terre contre le pot de fer to je neenaka borba
faire le pot à deux anses opreti roké v boke; na vsaki roki imeti (eno) žensko
manquer de pot (populaire) ne imeti sreče, ne uspeti
(populaire) manque de pot! smola!
(populaire) se manier le pot (po)hiteti
payer les pots cassés poravnati, plačati vso škodo
prendre, boire un pot nekaj pojesti, popiti
tourner autour du pot prežati na; hoditi ko mačka okoli vrele kaše

pot-ale [pɔ́teil] samostalnik
usedlina pri destilaciji, droži