pòkrīlci pòkrilācā m mn. zool. pokrovke, trda prednja krila pri hroščih, elitre
pol, interj. (okrajšano za Pollux; prim. edepol) pri Poluksu! za Poluksa! zabóga! tj. zares! resnično! res!: L. Andr., Pl., Naev., Enn., Ter., Ci. idr.; v zvezi z drugimi zatrjevalnicami: pol vero Pl., sane pol, certe pol Ter.
pȍlaža m, pòlažica m pomagač pri laganju: sastala se laža i polaža
polivàčina ž (ijek., ek.) etn. denar, ki ga dobi nevesta, mlada žena od družine, ker jirn poliva pri umivanju
polizeilich policijski; Anmeldung: pri policiji, na policiji; verfolgen: s policijo
poll3 [póul]
1. prehodni glagol
arhaično striči, postriči (lase), porezati (rogove), odsekati (drevesno krošnjo); vpisati v volilni (davčni) imenik; dati svoj glas, dobiti glasove pri volitvah; anketirati
2. neprehodni glagol
voliti, glasovati (for za)
pȍlusvjestan -sna -o (ijek.), pȍlusvestan -sna -o (ek.) polzavesten, pri delni zavesti
pommette [pɔmɛt] féminin lična (kost); jabolček (okrasek v grbu); okrogli del kopita pri revolverju
avoir les pommettes rouges imeti rdeče ličnice
popularidad ženski spol popularnost, priljubljenost pri ljudstvu; poljudnost
populāris -e, adv. populāriter (populus1)
I. k ljudstvu sodeč
1. ljudski, ljudstva (gen.), ljudstvu namenjen, od ljudstva izhajajoč, za ljudstvo določen, občen, splošen, poljuden: coetus Ci., opinio Ci. obče (splošno) mnenje, leges (naspr. lex caelestis) Ci., civitas, res publica Ci., (naspr. regia civitas) Ci. republika, demokracija, demokratija, vladavina ljudstva, ljudovlada, narodovlada, aura, ventus Ci. naklonjenost, gloria Ci. pri ljudstvu, munus Ci. za ljudstvo, verba Ci. ljudski, domači izrazi, carmen Sen. tr. ljudska pesem, oratio Ci. govor, govorjen ljudstvu, nagovor ljudstvu, populariter annum solis reditu metiri Ci. (po) ljudsko, kakor ljudstvo, „po domače“, parvuli et trivialiter et populariter instituti Arn.; subst. populāria -ium, n sedeži za ljudstvo v gledališču: Suet.; occ. preprost, navaden: Ca., Col., homo Vulg. prostak, populariter loqui, scribere Ci. preprosto, „po domače“.
2. priljubljen pri ljudstvu, ljudstvu ljub (drag): sacerdos Ci., minime populare ministerium L., censorium nomen populare factum est Ci., quo nihil popularius est L., vidi ego laetantis, popularia nomina, Drusos legibus immodicos ausosque ingentia Gracchos Lucan.
3. ljudstvu naklonjen, ljudoljub(en), prijatelj ljudstva, demokratski, occ. (v negativnem pomenu) poganjajoč se za ljudsko naklonjenostjo, prizadevajoč si za ljudsko naklonjenost, demagoški, prevratniški, prevraten, revolucionaren: homo, cives, imperium Ci., vir L. prijatelj ljudstva, ljudoljub, animus vere popularis (naspr. contionator) Ci., cui ingenium magis populare erat L. ki se je znal bolj prikupiti ljudstvu, ratio Ci. demagoštvo, demagogija, quaedam ex orationibus eius eo contumeliosa in Vitellium et pro se ipso popularia T. mereč (ciljajoč) na ljudsko naklonjenost, populariter agere Ci. demagoško, kot demagog, contiones seditiose ac populariter concitatae Ci., unum (sc. genus librorum) populariter scriptum, alterum limatius Ci.; subst. populāres -ium, n demokráti, populár(j)i, ljudska stranka (naspr. optimātēs): alteri se populares, alteri optimates et haberi et esse voluerunt Ci., populares Polyperchonti favebant, optimates cum Cassandro sentiebant N. —
II. k istemu ljudstvu spadajoč
1. domač, rojaški, rojakov (gen.), tuzemski: leaena, flumina O., ramus popularis olivae O., fortunae Ap. rojakov; subst. populāris -is, m, f rojak, rojakinja: quae res indicabat popularis esse S., Solon, popularis tuus Ci., popularis Arachne O.; occ. (so)udeleženec, (so)udeléžnik, sodelavec, (so)déležnik: sceleris, coniurationis S.; poseb. tovariš, prijatelj, (so)drug: Ter., Sen. ph.
2. k prebivalstvu kakega mesta ali kake province sodeč = ljudski: annona p. Icti. javni žitni trg, plausus pozni Icti. ljudska naklonjenost; subst. populāres -ium, m prebivalci, prebivalstvo kakega provincialnega mesta: ob ambiguos popularium animos T., quies popularium Icti., universi cives ac populares pozni Icti.
populātim, adv. (populus1) pri vseh ljudstvih, od ljudstva do ljudstva, (vse)povsod: ego perdidi te, qui omnes servos perduo populatim: quaeso ne ad malum hoc addas malum Caecil., poema placuit populatim omnibus Pomp.
porèdnīk -íka dial. m pastir, ki je z živino na paši pri drugem pastirju: zapoje iz glasa veseo, ništa manje no njegov porednik koji čuva po pet stotina ovaca
porèduša ž
1. ženska, ki v zadružnem gospodinjstvu pomaga glavni gospodinji pri njenih opravilih, gl. reduša
2. ekspr. čaša, s katero se po vrsti nazdravlja: svima nam je jednom popiti tu smrtnu čašu, danas meni, sutra tebi, to su čaše poreduše
port5 [pɔ:t]
1. samostalnik
drža
vojska drža puške pri pregledu (diagonalno k levi rami)
2. prehodni glagol
vojska držati puško pred seboj diagonalno k levi rami
portier, ère [pɔrtje, ɛr] masculin, féminin vratar, -ica; masculin hišnik; féminin vratca (pri avtu, vagonu); féminin zavesa pri vratih
portier d'hôtel hotelski vratar
loge féminin du portier vratarjeva loža
poséčki -ov m mn. dijal. čast, gozba pri kraju košnje
pȍstava ž
1. podloga: svilena postava; crvena postava na mantiji
2. jed postavljena pred gosta: sjednu svatovi za punim stolom i svaki se zabavi svojom -om i čuturom
3. podstava, posoda, v katero kaplja žganje iz kotla
4. anat. posrčnica, endokard
5. postavitev: scenska, koreografska, režijska postava; postava šahovskih figura; medusobna postava kuća i gospodarskih zgrada
6. šport. drža nog pri telesnih vajah