règle [rɛglə] féminin
1. ravnilo, črtalo
2. pravilo; predpis; moralno načelo
3. pluriel menstruacija
règle à calcul, logarithmique računalno ravnilo
règle à dessiner risalno ravnilo
règle de bois, de métal, de matière plastique leseno, kovinsko ravnilo, iz plastične mase
en règle po predpisih
dans la règle en bonne règle v redu; praviloma, kot se spodobi, kot je prav
dans toutes les règles po vseh pravilih (umetnosti), kot treba
pour la bonne règle zaradi reda
en règle générale po pravilu, praviloma, navadno, v večini primerov
sans règles brez pravil, nepravilno
règles pluriel de la grammaire slovnična pravila
règle de trois (mathématiques) določitev 4. člena v sorazmerju iz treh danih členov
exception féminin à la règle izjema k pravilu
conforme aux règles ustrezen pravilom
agir, procéder selon les règles ravnati, postopati po pravilih
appliquer, observer, suivre une règle uporabiti (aplicirati), ravnati se po pravilih, držati se pravil
avoir ses papiers d'identité en règle imeti svoje osebne dokumente v redu
j'ai pour règle que ..., de ... imam za pravilo, da ...
n'avoir d'autre règle que son caprice ne imeti drugih moralnih načel kot le svoje muhavosti (kaprice)
il est de règle que ... pravilo, navada je, da ...
échapper à la règle uiti, odtegniti se pravilu
enfreindre, violer la règle prekršiti pravilo
être, se mettre en règle uskladiti se, prilagoditi se ustrezno predpisom
se mettre en règle avec ses créanciers plačati upnikom svoje dolgove
l'exception confirme la règle izjema potrjuje pravilo
il n'y a pas de règle sans exception ni pravila brez izjeme
Zadetki iskanja
- remember [rimémbə] prehodni glagol
spominjati (spomniti) se; zapomniti si, ne pozabiti, misliti na; na pamet znati ali vedeti; izročiti pozdrave, pozdraviti, priporočiti
arhaično spomniti (of na)
neprehodni glagol
spomniti se
remember to come! ne pozabi priti!
remember what I tell you zapomni si, kaj ti rečem
remember me kindly to your sister lepo pozdravite (svojo) sestro!
I cannot remember the man you mean ne morem se spomniti, koga mislite
he cannot remember names on si ne more zapomniti imen
don't you remember me? se me ne spomnite?
as far as I can remember kolikor se morem spomniti
he wants (begs) to be remembered to you on želi, da vam izročim njegove pozdrave, on vas lepo pozdravlja
if I remember right če se prav spominjam
not that I remember ne da bi jaz vedel
to remember oneself zavedeti se; popraviti se - remotamente daleč, oddaljeno; figurativno zmedeno
ni remotamente še daleč ne, še v sanjah ne
acordarse remotamente slabo se spominjati
no lo piense V. ni remotamente na to prav nič ne mislite!
no lo sé ni remotamente pojma nimam o tem
no tengo ni remotamente la idea de hacerlo niti najmanj ne mislim na to, da bi to naredil - re-moveō -ēre -mōvī -mōtum (re in movēre) nazaj gibati, nazaj premakniti (premikati), nazaj pomakniti (pomikati), nazaj spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), izločiti (izločevati), spraviti (spravljati) stran, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati): Pl., Cu., Iust. idr., comas a fronte removere O. pogladiti nazaj, plura clam de medio Ci., hostes a muro N. pognati nazaj, suos C. umakniti, ab exercitu aliquem removere N., Auct. b. Afr. odpoklicati, equos e conspectu removere C., S. dati odpeljati (odvesti), interpretes C. ali ceteros N. veleti, naj odstopijo, arbitris remotis Ci. brez prič, victum removere N. odtegniti, mensas V. vstati izza (od) mize, se removere a conspectu Auct. b. Afr. umakniti se očem; tako tudi: se removere a vulgo et scaenā H.; evfem.: removere aliquem a vitā Lucr. ali samo removere aliquem (npr. adversarium N.) = interficere spraviti s poti, ubiti, umoriti, usmrtiti; metaf.: Pl., S., H. idr., cura removet soporem O., removere aliquem senatu L. ali quaesturā Suet., removere praetorianos Suet. odsloviti, razpustiti, removere aliquem a republicā C. vzeti komu državne pravice; tudi: narediti koga državi neškodljivega: T., a corporis motu non removeri N. ne biti oviran pri (v) … , invidiam a se removere O., removere se a negotiis Ci. ali removere se artibus Ci. umakniti se, dati čemu slovo, removere se talibus a consiliis N. ne spuščati se v … , se a suspicione removere Ci. = suspicionem a se removere Ci., ioco remoto Ci. ep. brez šale, brez heca, šalo na stran, remove istaec! Ci. ap. Suet. pusti to!, si de quincunce remota est uncia H. če se odšteje, če odštejemo. — Od tod adj. pt. pf. remōtus 3 (adv. -ē)
1. (od)daljen, odročen, daleč se nahajajoč: H., Lucr. idr., remotius antrum O., silvestribus ac remotis locis C., loci … remoti a mari Ci., remoti ab oculis Ci., homo ab agro remotissimus Ci. ki se ni čisto nič ukvarjal s poljedelstvom, aliae (sc. stellae) propius a terris, aliae remotius … eadem spatia conficiunt Ci., longe remotissime facta sunt Aug.; z abl.: remoto mari loco Vell., civitatis oculis remotus Suet.
a) subst. n remōtum -ī, n: in remoto Sen. ph. v daljavi.
b) remōta -ōrum, n oddaljeni kraji: remota et avia T. oddaljeni in odročni kraji.
2. metaf.
a) daleč od česa, oddaljen, razlikujoč se, različen, prost, čist, brez česa: H., Lucr. idr., a culpa remotus est Ci., haec ab honestate remota N. zelo nespodobno, prav nič spodobno, vita remota ab honore populari Ci., scientia remota ab iustitiā Ci., sermo a forensi strepitu longe remotissimus Ci., Apulia ab impetu belli remotissima Ci., locus ab arbitris remotus Ci., homo a suspicione remotissimus Ci.
b) nenaklonjen, neprijazen, nasproten, ne vdan, ne predan: a vino, escis Col. ne marati, ne ljubiti, ab inani laude Ci.
c) zavrgljiv, zaničevanja vreden; subst. remōta -ōrum, n = reiecta, reiectanea, reducta, zavrgljive, odklonljive, zapostavljene stvari, stvari, ki sicer same po sebi niso nič slabega, a jih tudi ni mogoče odobravati (prevod stoiškega ἀποπροηγμένα): Ci.
Opomba: Skrč. obl.: remōrunt (= removērunt), remōrant (= removerant), remōsse (= removisse). - re-pūgnō -āre -āvī -ātum (re in pūgnāre)
1. upreti (upirati) se, nasprotovati, boriti se, postaviti (postavljati) se v bran, braniti se: nostri primo fortiter repugnare C., cum repugnare possent Ci.
2. metaf.
a) boriti se proti komu, čemu, zoper koga, kaj, upreti (upirati) se, nasprotovati, biti v nasprotju s kom, s čim, biti nasproten komu, čemu, ugovarjati, ovreti (ovirati), protiviti se, ustavljati se, zoprvati: Vell., Mart., Plin. iun., Sen. tr., Q., Tert. idr., repugnante naturā repugnante honestate Ci., non repugno Ci. nič ne nasprotujem, nič ne ugovarjam, prav nič ne oporekam, contra veritatem Ci., non repugnare circa aliquid Q. poučenega se kazati v kaki zadevi; z ne: Col., si quis, ne fias nostra, repugnat O.; s quominus: non repugnare, quominus Ci.; z inf.: repugno eum amare O.; z ACI: Lucr.
b) occ. biti si navzkriž (nasprotujoč si, neskladen), biti navzkrižen (nasprotujoč si, neskladen), ne skladati se, ne ujemati se s kom, s čim: res inter se maxime repugnantes Ci., simulatio amicitiae repugnat maxime Ci., illud vehementer repugnat eundem et beatum esse et malis oppressum Ci. — Od tod adj. pt. pr. repūgnāns -āntis, adv. repūgnanter nasprotujoč, protisloven, navzkrižen: non repugnanter Amm., quo quid repugnantius dici possit, non video Lact., patienter accipere, non repugnanter Ci.; subst. repūgnantia -ium, n nasprotujoče si (protislovne) zadeve (reči, stvari): Ci., Q. - res [é]
1. je/ni res: wahr
to je/ni res das ist/ist nicht wahr
to že ne bo res das ist kaum wahr
figurativno to ni več res das ist schon gar nicht mehr wahr
2. (dejansko, v resnici) wirklich, tatsächlich, in der Tat (hiša je res toliko vredna das Haus ist wirklich/tatsächlich [soviel] so viel wert)
ali je res tako? ist es wirklich/tatsächlich so?
res v redu/slab wirklich in Ordnung/wirklich schlecht
a res? So?/Tatsächlich?/Wirklich?
3. (prav zares) echt (to je res vrzel das ist eine echte Lücke; res se je potrudil er hat sich echt angestrengt; v tej točki je pa res prišlo do sporov das ist der Punkt, wo es auch echt zu Auseinandersetzungen gekommen ist)
4. (zagotovo) wahrlich (to res ni nobeno veselje das ist wahrlich kein Vergnügen)
5.
kar je res, je res, … (treba je priznati) zugegeben … - re-sipīo -ere (re in sapere)
1. dišati po čem, imeti okus česa, po čem, imeti priokus po čem, vleči (cikati) na kaj; z acc.: quod (sc. mustum) resipit ferrum Varr., vinum resipit picem Plin. ima vonj (okus) po smoli, cika na smolo; metaf.: non dubium est, quin istae fabulae resipiant stilum Plautinum Gell., Epicurus … minime resipiens patriam Ci. ki prav nič ne diši po svojem rodnem mestu = ki mu manjka atiške dovtipnosti, ki je brez „atiške soli“.
2. dišati drugače kot prej = bolje dišati: ut insulsa resiperent Aus. - resnic|a ženski spol (-e …) die Wahrheit (čista reine, gola nackte, stara eine alte, žalostna traurige, grenka bittere)
pogrošna resnica Binsenwahrheit
napol resnica Halbwahrheit
die -wahrheit (temeljna Grundwahrheit, izkustvena Erfahrungswahrheit, življenjska Lebenswahrheit, verska Glaubenswahrheit)
kanček resnice ein Körnchen Wahrheit
na tem ni kančka resnice daran ist kein wahres Wort
pol resnice die halbe Wahrheit
trenutek resnice die Stunde der Wahrheit
… resnice Wahrheits-
(dokaz der Wahrheitsbeweis, iskalec der Wahrheitssucher, iskanje die Wahrheitssuche, kriterij das Wahrheitskriterium, pojem der Wahrheitsbegriff, teorija die Wahrheitstheorie, ugotavljanje die Wahrheitsfindung)
čut za resnico der Wahrheitssinn
dolžnost povedati samo resnico die Wahrheitspflicht
govoriti/povedati resnico die Wahrheit sagen, die Wahrheit sprechen
resnico, samo resnico in vso resnico die Wahrheit, nichts als Wahrheit und die volle/ganze Wahrheit
imeti za resnico für wahr halten
ne meniti se posebej za resnico es mit der Wahrheit nicht so genau nehmen
po resnici povedati: wahrheitsgemäß
v nasprotju z resnico wahrheitswidrig
v skladu z resnico wahrheitsgetreu
|
v resnici in Wahrheit
resnici na ljubo um Wahrheit zu sagen/um der Wahrheit die Ehre zu geben
v vinu je resnica im Wein ist/liegt die Wahrheit
da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona man [muß] muss die andere Seite hören/durch zweier Zeugen Mund wird allerwegs die Wahrheit kund - resníca (-e) f
1. verità, vero:
iskati, odkriti resnico cercare, scoprire la verità
boriti se za resnico battersi per la verità
ločevati resnico od neresnice distinguere il vero dal falso, la verità dalla menzogna
objektivna, relativna resnica verità oggettiva, relativa
zgodovinska, znanstvena resnica verità storica, scientifica
verska resnica verità di fede
sveta resnica verità sacrosanta
polovična resnica mezza verità
to je čista resnica è la verità nuda e cruda
pren. košček, zrno resnice un briciolo di vero
serum resnice siero della verità
resnici na ljubo per dire la verità, il vero; a onor del vero
2. (resničnost) realtà; v resnici in realtà:
opisati stvari, kot so v resnici descrivere le cose come sono in realtà
v resnici ni tak in realtà non è così
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
resnica, ki bode v oči una verità che salta agli occhi
filoz. absolutna resnica verità assoluta
rel. razodeta resnica verità rivelata
knjiž. očitna resnica (truizem) truismo
PREGOVORI:
da se resnica prav spozna, je treba čuti oba zvona a sentire una campana sola si giudica male - reverse1 [rivə́:s] samostalnik
nasprotje, nasprotna stran; ovira; zadnja stran (kovanca); zla usoda, nesreča, nezgoda
vojska poraz (tudi figurativno)
avtomobilizem povratna vožnja, vožnja nazaj
the reverse of nasprotno od
its reverse nasprotno (od tega)
much the reverse popolnoma nasprotno
quite the reverse prav nasprotno
written in reverse (pisan) v zrcalni pisavi
reverse of fortune udarec usode
a face the reverse of attractive vse prej kot prikupen obraz
to have reverses imeti denarne izgube
to take in reverse vojska napasti v hrbet
your words are the reverse of encouraging vaše besede so vse prej kot ohrabrujoče
to meet with a reverse doživeti, pretrpeti poraz - richtig pravi, (fehlerfrei) pravilen, (angemessen) primeren; (echt) pristen; Adverb pošteno, zares, res; ins richtige Licht rücken postaviti v pravo luč; nicht ganz richtig (im Kopf) ne čisto pri pravi; 6 Richtige (im Lotto) šest zadetkov, šest pravilnih številk; etwas (nicht) richtig finden/für richtig halten (ne) zdeti se prav (ich finde das richtig zdi se mi prav, ich finde das nicht richtig ne zdi se mi prav) ; richtig! točno!; der Richtige pravi človek; das Richtige prava stvar
- rien [rjɛ̃] pronom nič; (toliko kot) nič
ne ... rien nič; masculin malenkost; pluriel malenkosti, lapalije, bagatele; adverbe, populaire močno, zelo, silno
il fait rien froid strašno mraz je
rien d'autre nič drugega
rien du tout čisto nič, popolnoma nič
comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
de rien nepomemben, brez pomena
rien de rien prav nič, absolutno nič
en rien (du tout) nikakor ne, sploh ne
jusqu'ici rien de mieux doslej nič hudega, doslej bi bilo vse v redu
en moins de rien, en un rien de temps v hipu
rien de moins nič manj (kot)
rien de moins que docéla
si peu que rien toliko kot nič
rien de plus nič več
pour rien (skoraj) zastonj
pour rien au monde za nič na svetu ne
rien que nič kot, samó, le
rien que pour 5 minutes le za pet minut
rien qu'à le voir samo če ga pogledate, vidite
rien qu'en entrant že pri vstopu
rien que d'y penser če samó pomislim na to
bon à rien zanič, za nobeno rabo
sans rien dire brez besede, ne da bi kaj rekel
homme masculin de rien pridanič: pritepenec
un, une rien du tout ničvrednež, -ica, pridanič
un rien le froisse zaradi malenkosti se čuti užaljenega, je užaljen
il saute 1 masculin 80 cm comme un rien on preskoči 180 cm kot nič
perdre son temps à des riens z malenkostmi izgubljati svoj čas
n'être rien à quelqu'un nič ne biti, pomeniti komu
n'être pour rien dans quelque chose ne imeti nobenega posla s čim
se fâcher pour un rien jeziti se za vsako malenkost, za prazen nič
ne faire rien nič ne delati, biti brezposeln; nič ne prodati
n'en faire rien nič takega ne narediti
faire semblant de ne rien voir delati se, kot da nič ne vidimo
il n'y a rien de perdu nič ni izgubljenega
il n'y a rien à dire à cela temu ni kaj reči, oporekati
y a-t-il rien de plus beau? ali je kaj lepšega?
ça n'est pas rien to ni kar tako, to je važno
cela ou rien c'est tout un rien to je toliko kot nič
compter pour rien nič ne ceniti
cela ne fait rien nič ne dé
il ne faut jurer de rien človek nikoli ne ve, zarečenega kruha se največ pojé
il ne m'est rien on mi nič ne pomeni
il est parti de rien začel je z nič
il ne reste plus rien to je, to bi bilo vse
qui te reproche rien? kdo ti kaj očita?
Je vous remercie, monsieur De rien. Zahvaljujem se vam, gospod. Ni za kaj. Prosim, prosim!
rien n'est joué partija (še) ni končana
sortir de rien biti nizkega porekla
ça ne vaut rien to ni nič vredno
qui ne risque rien n'a rien (proverbe) kdor nič ne tvega, nič nima - right1 [ráit] samostalnik
pravica, pravo, pravičnost; veljavna (upravičena) zahteva; izključna pravica (to do, na)
desna stran; desnica; prava stran, sprednja stran
množina pravo (normalno, dejansko, resnično) stanje stvari, resnica; red
by right, of right po zakonu, zakonito, pravzaprav
by right of zaradi; na temelju
in right of (her husband) v imenu (svojega soproga); s strani (svojega soproga)
on the right na desni
to the right na desno
by right(s) po pravici, z vso pravico
right and wrong prav in neprav, pravica in krivica
right of disposal pravica razpolaganja
right of inheritance dedno pravo (pravica)
right of notice pravica odpovedi
right of redemption (repurchase) pravica, prodano zopet nazaj kupiti
right of search pravica do preiskave
right of succession nasledstvena pravica
rights and duties pravice in dolžnosti
right of way prednost v cestnem prometu; pravica do prehoda (čez zasebno posest)
the Right parlament desnica, konservativna stranka
the rights and wrongs of a case pravilna (resnična, dejanska) in napačna dejstva (stanje) primera
countess in her own right grofica po lastnem (dednem) pravu (ne po možitvi)
mineral right rudosledna pravica
women's rights pravica žena, ženska enakopravnost
all rights reserved vse pravice pridržane
to be in the right imeti prav, imeti pravico na svoji strani, biti upravičen
to bring s.th. to rights spraviti nekaj v red, urediti
it is my right to know imam pravico, da vem
he claimed the crown in right of his father zahteval je krono kot dedič svojega očeta
he has a little fortune in right of his wife ima nekaj premoženja po ženini upravičenosti
to do the right pravo narediti
to do s.o. right ravnati s kom pravično (pravilno, korektno, dostojno)
to give s.o. his right dati komu njegovo pravico
to have a right (no rights) imeti pravico (ne imeti pravic)
to keep to the right držati se desne, iti (voziti) po desni strani
to put (to set) to rights urediti, spraviti v red
he sat on my right sedel je na moji desni strani
to stand on (to assert) one's rights ne odstopiti od svojih pravic, vztrajati pri svojih pravicah
to turn to the right kreniti, zaviti na desno
I want to know the rights of the affair hočem vedeti dejansko (resnično) stanje zadeve - right2 [ráit] pridevnik
pravi, pravilen; desni; točen, korekten, avtentičen, resničen; pravičen, pošten; primeren, umesten; zakonit; zdrav; normalen
matematika pravi
politika ki pripada desnici, simpatizira s konservativno stranko
arhaično prem, raven (le v: right line premica, ravna črta)
at right angles pod pravimi koti, pravokotno
on the right hand side na desni (strani)
on the right side of 50 še ne 50 let star
on the right bank of the Sava na desnem bregu Save
in one's right mind pri pravi (zdravi) pameti
out of one's right mind, not right in one's head ne čisto pri pravi (pameti)
right back šport desni branilec
right angle pravi kot
right arm, right hand desna roka (tudi figurativno)
the right heir zakoniti dedič
the right man on the right place pravi človek na pravem mestu
right side prava stran, lice (blaga)
a right turn obrat na desno (za 90°)
the right way prava pot, pravi način
I feel all right again počutim se zopet čisto dobro
right oh! pogovorno v redu! prav! dobro! prav tako! točno! seveda! se strinjam!
right you are! tako je! prav imate!
all right! (vse) v redu! prav! nimam nič proti!
that's right! tako je! pravilno!
are you all right up there? ste dobro nameščeni tam gori?
are we on the right way? ali smo na pravi poti?
see if the brakes are all right poglej, če so zavore v redu
to be right imeti prav
I was quite right in supposing... čisto prav sem imel, ko sem domneval...
is he quite right in his head (mind, senses)? je on čisto pri pravi (pameti)?
he is his father's right hand on je očetova desna roka
he is one of the right sort pogovorno on je dečko na mestu
to be as right as rain (as ninepence, as a trivet, as nails) dobro se počutiti, biti zdrav ko riba; biti v najlepšem redu
all came right vse se je izvršilo, kot je bilo treba
have you got the right time? imate točen čas? veste, koliko je točna ura?
to get on the right side of s.o. pridobiti si naklonjenost kake osebe
to get it right spraviti v red; pojasniti
I'll do him to rights dal mu bom, kar mu gre
to know the right people poznati prave ljudi, imeti (dobre) zveze
to put oneself right with s.o. opravičiti se pri kom
to put one's right hand to the work krepko se lotiti dela
to say the right thing najti pravo besedo
the solution is right rešitev je pravilna
I think it right that you should share the profits smatram za pravilno (pravično), da ste deležni dobička - right5 [ráit] medmet
pravilno! tako je!
right oh! pogovorno prav! v redu! prav tako! točno! seveda! se strinjam! - rire*2 [rir] verbe intransitif smejati se; biti vesel; rogati se, norčevati se (de quelqu'un iz koga); požvižgati se (de quelque chose na kaj)
se rire šaliti se; ne resno vzeti (de quelque chose kaj)
pour rire za šalo, v šali
rire du bout des dents, des lèvres, rire jaune prisiljeno se smejati
rire sous cape, dans sa barbe v pest se smejati
tout rit à nos désirs vse gre po naši želji
rire aux éclats, à gorge déployée krohotati se
rire aux dépens de quelqu'un smejati se na račun kake osebe
rire aux anges smejati se v sanjah (o otroku)
j'ai failli mourir de rire skoraj umrl sem od smeha
rire aux larmes do solz se smejati
faire rire quelqu'un spraviti koga v smeh
rire au nez de quelqu'un smejati se komu v obraz
il n'y a pas là de quoi rire to ni prav nič smešno
mourir de rire umirati, pokati od smeha
rire comme un bossu, comme une baleine, comme un fou krohotati se
prêter à rire izzivati smeh, da(ja)ti povod za smeh
pouffer, se pâmer de rire pokati od smeha
se tordre de rire zvijati se od smeha
rire sans sujet, hors de propos, pour un rien, à tout bout de champ brez razloga, neumestno, za prazen nič, pri vsaki priložnosti se smejati
avoir toujours le mot pour rire vedno imeti smešno, zabavno opazko; biti duhovit
(populaire) c'est pour de rire to je zelo smešno
il se rit de vos menaces on se roga, smeji vašim grožnjam, se požvižga na vaše grožnje
il rit de toutes les remontrances qu'on lui fait on se požvižga na vse opomine, vsa svarila
histoire de rire za šalo
tel qui rit vendredi, dimanche pleurera (proverbe) kdor se na petek smeje, bo v nedeljo jokal
rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje - risa ženski spol smejanje, smeh, krohot
risa de(l) conejo, risa falsa prisiljen smeh
risa convulsiva krčevit smeh
digno de risa smešen
explosión de risa glasen smeh, krohot
película de risa komičen film
caerse (ali desternillarse) de risa pokati od smeha
llorar de risa jokati od smeha
mover a risa v smeh spraviti
reventar (ali morirse) de risa pokati od smeha
¡qué risa! ta je pa dobra! to je pa posrečeno!
ser objeto de risa v posmeh biti
no es cosa de risa to ni (prav nič) smešno
soltar la risa v smeh bruhniti
tomar a risa ne resno jemati, smejati se čemu - ropa ženski spol (telesno) perilo; blago, tkanina; obleka; brisača; toplo (zimsko) perilo
ropa blanca belo perilo
ropa de cama posteljno perilo
ropa hecha konfekcijska obleka
ropa interior telesno perilo
ropa ligera, ropa de verano lahko (poletno) perilo
ligero de ropa lahko oblečen; pop na pol nag (plesalka)
ropa de mesa namizno perilo
ropa sucia (limpia) umazano (čisto) perilo
ropa vieja staro blago; fig izkuhano jušno meso
colar (tender) la ropa namočiti (obesiti) perilo
cambiar la ropa menjati perilo
mudar (ali cambiar) la ropa preobleči se
planchar (calandrar) la ropa likati (mongati) perilo
poner como ropa de pascua (a) koga hudo obrekovati, koga raztrgati
ponerse ropa limpia sveže perilo obleči
a quema ropa iz neposredne bližine (izstreljen); nenadoma, nepričakovano
quitarse la ropa sleči se
no tocar la ropa (a) komu se prav nič ne približati
a toca ropa čisto od blizu
ropas pl obleka, oblačila
ropas hechas izgotovljena (konfekcijska) obleka
en ropas menores v negližeju - rush3 [rʌš]
1. samostalnik
botanika biček, loč, ločje
figurativno stvar brez vrednosti
it is not worth a rush (to) ni vredno počenega groša (prebite pare)
I don't care a rush mi ni prav nič mar, se požvižgam na to
2. pridevnik
bičnat, ločnat
rush bottomed chair stol iz ločja - sabbatum -ī, n in sabbata -ōrum, n (hebr. beseda, gr. σάββατον ali σάββατα) sábat, sobóta, judovski dan počitka, tedenski praznik, ki so ga pozneje obhajali tudi Rimljani; v sg.: ECCL., VULG.; v pl. AUGUSTUS AP. SUET., PLIN., IUST., hodie tricesima sabbata H. (Sat. 1, 9, 69) morda prvi dan šotorskega praznika („podlopne obletnice“ = 5. dan oktobra), ki so ga Judje prav posebej obhajali, po drugih veliki molitveni ali spravni dan (= 10. dan meseca tišrija (oktobra)), imenovan veliki sabat. Nekateri slovaropisci (npr. Stowasser) navajajo citat hodie tricesima, sabbata mlaj in sabat, torej dvojni praznik; nekateri pa menijo, da si je H. ta praznik izmislil, da bi se porogal židovskemu praznoverju in hkrati tistim Rimljanom, ki so zlahka podlegali vplivom raznoraznih tujih verstev; metaf. praznik nasploh: PERS., SEN. PH., IUV., peregrina sabbata O. – Od tod
1. adj. sabbatārius 3
a) k sábatu (sobóti) sodeč, sábatski, sobóten, obsobóten: luxus SID.;
b) (o osebah) ob sábatu (sobóti) delaven, na sábat (sobóto) dejaven: non plane sabbatarius aut dominicarius, sed cotidianus est ille tentator AUG.; subst. sabbatāriī -ōrum, m (ali po drugih sabbatāriae -ārum, f) praznovalci (praznovalke) sábata (sobóte) = Judje (Judinje): MART.
2. subst. sabbatismus -ī, m (gr. σαββατισμός) obhajanje (praznovanje) sábata, sábatni (sobótni) praznik: AUG., HIER.
3. glag. sabbatizō -āre (gr. σαββατίζω) praznovati (obhajati) sábat (sobóto): HIER., TERT., VULG.