Franja

péš a pie

peš iti ir a pie
peš pot camino m de peatones; sendero m

peščen [é] (-a, -o) sandig, (vsebujoč pesek) sandhaltig, po barvi: sandfarben, sandfarbig; (z veliko peska) sandreich; Sand- (filter der Sandfilter, grad die Sandburg, vihar der Sandsturm, vrtinec die Sandhose, kopel das Sandbad, plaža der Sandstrand, plitvina die Sandbank, pot der Sandweg, površina die Sandfläche, puščava die Sandwüste, steza šport die Sandbahn, tla agronomija in vrtnarstvo der Sandboden, ura die Sanduhr, morje das Sandmeer)

peščen pridevnik
1. (o pesku) ▸ homok-, homokosPovezane iztočnice: peščena ura, peščeni vihar, peščena nevihta, peščena plaža, peščena obala, peščena kopel, peščena tla, peščena zemlja, peščena prst, peščeni lapor, peščeno morje, peščeni filter, peščeno igrišče, peščeni grad

2. (o barvi) ▸ homok- Peščeni odtenki se zelo lepo podajo k živahno rdeči barvi. ▸ A homokárnyalatok nagyon jól illenek az élénkpiros színhez. Peščene lase mu je mama z dlanmi gladila h glavi. ▸ Az anyja a kezével simította a fejére a homokszínű haját.

peščén sablonneux, sableux, gréseux, arénacé

peščene barve couleur ženski spol de sable, beige
peščeni grad château moški spol de sable
peščena jama carrière ženski spol de sable, sablonnière ženski spol, sablière ženski spol, gravière ženski spol
peščena plaža, zemlja plage ženski spol, terre ženski spol sablonneuse
peščena pot chemin moški spol sablonneux, sentier moški spol recouvert de gravier
peščena puščava désert moški spol de sable
peščena tla sol moški spol sablonneux (ali aréno-argileux), terre ženski spol sableuse
peščena ura sablier moški spol
peščen vihar tempête ženski spol de sable
peščeno zrno grain moški spol de sable

petō -ere -īvī (-iī) -ītum (prim. skr. pátati leti, pada, gr. πέτομαι, πίπτω, lat. penna).

I.

1. hiteti, iti, leteti kam: Sil., p. non castra, sed naves N., Etruriam N., continentem C. pluti proti kopnu, loca calidiora Ci. leteti, seliti se (o žerjavih), caelum alis O., terram V. pasti na zemljo, cursu muros V. teči k obzidju; pass.: Troia petitur classibus V. z ladjevjem hitijo proti Troji; z acc. personae: Apollo petit Ascanium V. se bliža Askaniju; z notranjim obj.: fugam C. v beg se spustiti, zbežati, iter Brundisium terrā Ci. ubrati pot v Brundizij po suhem (po kopnem), napotiti se v Brundizij po suhem (po kopnem), diversas vias Val. Fl. ub(i)rati, alium cursum Ci. zaokreniti, obrniti; metaf.: mons petit astra O. se strmo vzdiguje, strmi, petit navis pontum Ci. pluje v pristan(išče), campum amnis petit V. teče (dere) v poljano (proti poljani).

2. iti nad koga, udariti (udarjati) na koga, napasti (napadati), prim. impetus: vehementer petunt (sc. gladiatores) Ci., quotiescumque me petisti, per me tibi obstiti Ci., Indos Cu., angues Laocoonta petunt V., vultus alicuius unguibus p. H., Hesperiam bello V. z vojsko iti nad Hesperijo, napasti Hesperijo; od tod occ.: rex telis petebatur Cu. na kralja so streljali (se je streljalo), collum, caput p. Ci. segati po vratu (glavi), taurus cornu petit V. bode, nabada, napada z rogovi, mālo puella me petit V. meče za mano, arcu alta p. V. kvišku (v višino, v zrak) meriti, aëra disco H. v zrak metati, terram ore V. (za)gristi, zaje(ma)ti, somnus petit navitam V. prevzame (prevzema), zajame (zajema); metaf. (za)groziti, (za)pretiti, (za)žugati komu, ogroziti (ogrožati) koga: bello urbem V., armis patriam Vell., non iniustis vindiciis alienos fundos, sed castris, exercitu, signis inferendis Ci., cuius latus mucro petebat? Ci., Troianos monstra petunt V., maxime Athenienses peti dicebantur N. govorilo se je, da je napad usmerjen predvsem proti Atencem, p. aliquem fraude L., falsis criminibus T.

3. (v prijaznem pomenu) obrniti se na koga, (za)prositi koga: Pl., Q. (Decl.), Eutr., te supplex peterem V.; pesn.: Ilionea petit dextrā V. prime z desnico. —

II.

1. (hod)iti kam, na kaj, za čim, (po)iskati kaj, skušati (izkušati) kaj dobiti: ut aliud domicilium, alias sedes petant C., sedes apibus statioque petenda V.

2. metaf.
a) iskati kaj, stremeti, težiti za čim (naspr. fugere, vitare): Cels., salutem fugā C., S. (prim.: hic praedam pedibus petit, ille salutem O.), alicuius societatem N., mortem, sapientiam Ci., gloriam S., non pecuniam, sed vitam et sanguinem Ci., a litteris (v znanosti) doloris oblivionem p. Ci.; pesn. (analogno po skladu glag. studēre) z inf. iti na to, da bi … , delati (za to), da bi … , iskati način (možnost), da bi … , skušati: Lucr., petunt dextrae coniungere dextram O., ne pete conubiis natam sociare Latinis V., petimus bene vivere H.
b) poganjati se za čim, potegovati se za kako službo (funkcijo), prositi za kako službo (funkcijo), kandidirati, konkurirati za kako službo (funkcijo): consulatum, praeturam Ci., M. Curtio tribunatum ab aliquo Ci. prositi koga za tribunat za Marka Kurcija, in unum locum L. potegovati se za eno mesto, kandidirati na eno mesto; abs.: ii, qui nunc petunt Ci. sedanji kandidati, multi et potentes petebant L.; subst. pt. pr. petēns -entis, m potegovalec za kaj, kandidat, prosilec, ponudnik: G.; occ. α) (za)snubiti: multi illam petiere O., virginem petiere iuvenes L., natam et conubia V. prositi. β) hoteti imeti za ljubico ali ljubčka, gnati se za katero (katerim), hoditi za moškim(i): ut Sempronia viros peteret saepius quam peteretur S., dumque petit, peritur pariterque accendit et ardet O., cum te tam multi peterent, tu me una petisti Pr.
c) zahtevati, terjati: quantum res petit Ci., sui laboris praemia C., partem praedae T., alicuius vitam Ci., nova iura Ci., id, quod petivit, consecutus est N., virgo ad libidinem petita L.; occ. sodno (na sodišču, po sodišču) zahtevati, terjati, prisvojiti (prisvajati si), s tožbo izterj(ev)ati, (iz)tožiti: hereditatem Icti., hereditatis possessionem Ci., calumniā litium alienos fundos Ci., pecuniam Ci., Icti., pecuniā peti Ci. tožen biti zaradi denarja, is, unde ali a quo petitur Varr., Ci., Gell., Icti. toženec (naspr. is, qui petit = petitor).
d) prositi koga kaj (česa), (iz)prositi (si): pacem a Romanis C., auxilium a Lacedaemoniis N., opem ab aliquo Ci., eius delicti veniam Ci., vitam nocenti T.; pesn.: auxilium mucrone V.; z dvojnim acc.: Iphicratem ab Atheniensibus ducem (za vojskovodjo) N.; pogosto s finalnim stavkom: Plin. iun., Petr. idr., abs te peto, efficias Ci., a Gnaeo Pompeio consule petit, quos ex Cisalpina Gallia consules sacramento rogasset, ad signa convenire et ad se proficisci iuberet C., a vobis peto, ut consilium probetis, deinde ne conemini N., petere de (redko!) aliquo, ut … Ulp. (Dig.), petito (abl. abs.), ut … Iust.; z inf.: arma petebat ferre Stat.; z ACI pass.: cum peteret (sc. solum) donari quasi proprio suo ac peculiari deo Suet., petit aes sibi dari Gell., quod hominem avarum creari consulem peteret Hyg.
e) iti, priti po kaj, prinesti (prinašati), (pri)peljati, privesti (privajati) kaj, koga: Ter., Plin., dixi me daturum ei aliquid, mane ut peteret, rogavi Ci., teli sumendi aut petendi causā L., aggeris (commeatūs) petendi causā procedere C., aliquid ab impedimentis p. C., Tartareum custodem in vincla petivit a solio regis V. šel je h kraljevemu prestolu in čuvaja Tartarja privedel (gor), da ga je vklenil; metaf.: p. suspirium alte Pl. ali latere imo spiritum H. globoko iz prsi (iz globine prsi) zasopsti, globoko (za)vzdihniti, gemitūs alto de corde O. globoko vzdihniti (vzdihovati), unde exempla peterentur Ci. od kod bi se vzeli primeri (zgledi), od kod naj človek vzame primere (zglede).

Opomba: Pf. pesn. včasih petī (= petiī): Sen. tr., Stat., petīt (= petiit): V., O.

pierreux, euse [-rö, z] adjectif kamnit; kamnu podoben; masculin bolnik z (žolčnim, ledvičnim itd.) kamnom; féminin, vieilli pocestnica, prostitutka

chemin masculin pierreux s kamenjem pokrita pot
lit masculin pierreux kamnita struga

pisser [pise] verbe intransitif urinirati, vulgairement scati; familier (močnó) puščati, curiti

le réservoir d'eau pisse vodni rezervoar pušča, curi
(populaire) pisser de la copie mnogo (in povprečno) napisati
il y a de quoi pisser je se čemu smejati
laisser pisser le mérinos (figuré) čakati, pustiti, da gredo stvari svojo pot
(populaire) il pleut comme vache qui pisse lije kot iz škafa
c'est comme si on pissait dans un violon to je popolnoma brezplodno delo, brez vsake koristi

piste [pist] féminin (živalska) sled; steza; tekmovalna steza za avtomobilske in podobne dirke, dirkališče; sankališče, smučišče, smučina; aéronautique vzletišče, vzletna steza, pista; krožni prostor v cirkusu; filmski tonski trak

piste d'atterrissage (aéronautique) pristajalna steza, pista
piste cavalière jezdna pot
piste cendrée, couverte proga, steza iz ugaskov, pokrita steza
piste cyclable kolesarska pot, steza
piste cycliste kolesarsko dirkališče
piste de décollage, de départ, d'envol startna, vzletna steza (pista)
piste de luge, de patinage sankališče, drsalna steza
piste d'obstacle steza, proga z ovirami
piste sonore tonski zapis (na filmskem traku)
la police est sur sa piste policija mu je na sledu
brouiller les pistes zmešati sledi, zabrisati svoje sledove
perdre la piste izgubiti sled

plâv pláva plávo, dol. plâvī -ā -ō
1. moder, sinji: -o nebo
2. plav: -a kosa; -e oči; -a riba; -i kamen modra galica; -a vrpca modri trak, priznanje ladji, ki v najkrajšem času naredi pot Evropa-Amerika; Plava grobnica vode okoli Otoka Vido pri Krfu, grobnica tisočev srbskih vojakov

play¹ [pléi] samostalnik
igra (na srečo, za stavo, za zabavo, športna), zabava, šala; igranje, kvartanje, poteza (pri šahu)
figurativno igra (besed, barv, valov, žarkov itd.)
gledališče gledališka igra, predstava
glasba igranje, predvajanje, glasbeno delo; spretno ravnanje s čim (običajno v sestavljenkah npr. swordplay)
delovanje, dejavnost, torišče
tehnično toleranca
figurativno svoboda gibanja
ameriško, sleng manever, (zvijačen) poskus za dosego česa
ameriško, sleng publiciteta, poznanost, propaganda

at the play v gledališču
to be at play igrati se
to bring (ali call, put) into play spraviti v pogon, izkoristiti
to come into play začeti delati, stopiti v akcijo
child's play otročarija, igračkanje
fair play pošteno ravnanje
foul play nepošteno ravnanje
in full play v polnem teku, v polnem pogonu
to give free play to one's fancy dati domišljiji prosto pot
to give the rope more play zrahljati vrv
as good as a play zelo zabavno in zanimivo
grandstand play razkazovanje
figurativno to hold in play zaposliti (koga s čim)
high play kvartanje za debel denar
in play še v igri (kvartanje), za šalo
it is your play ti imaš potezo (šah), ti igraš (karte)
out of play ne več v igri (kvartanje)
lively play of fantasy živahna domišljija
to make play imeti uspeh; utruditi preganjalce (pri lovu)
to make a play for potegovati se za naklonjenost
to make play with postavljati se, bahati se
that was pretty play to je bilo dobro (zaigrano)
a play on words besedna igra

plezalen pridevnik
(o plezanju) ▸ mászó, hegymászóPovezane iztočnice: plezalna pot, plezalna smer, plezalna stena, plezalna vrv, plezalni copati, plezalni klin, plezalni pas, plezalni triatlon

plošč|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. gradbeništvo, arhitektura, tehnika die Platte (akustična Schallschluckplatte, betonska Betonplatte, brzokuhalna Schnellkochplatte, grelna Heizplatte, Warmhalteplatte, iverna Spanplatte, Holzfaserplatte, izolacijska Dämmplatte, geografija jezerska Seenplatte, tehnika kalilna Schreckplatte, kamnita Steinplatte, kovinska Metallplatte, kuhalna Kochplatte, gradbeništvo, arhitektura lahka Leichtbauplatte, luknjičasta Lochplatte, mavčna Gipsplatte, mizna Tischplatte, anatomija nebna Gaumenplatte, nosilna Tragplatte, obračalna Wendplatte, oklopna Panzerplatte, osnovna Fußplatte, Grundplatte, elektrika ozemljilna Erdplatte, pihalna Blasplatte, čelnega lesa Hirnholzplatte, iz lesne volne Holzwolleplatte, iz mineralne volne Mineralfaserplatte, plutasta Korkplatte, pokrovna Deckplatte, priležna/pritisna [Anpreßplatte] Anpressplatte, ravnalna Richtplatte, robna Randplatte, rožena Hornplatte, salonitna Eternitplatte, sendvič Sandwichplatte, stresalna Rüttelplatte, strgalna Abstreifplatte, tiskarska Druckplatte, udarna Prallplatte, utopna Gesenkplatte, vbodna Stichplatte, vezana [Preßholzplatte] Pressholzplatte, Sperrplatte, Sperrholzplatte, vlagalna Aushängeplatte, vlaknena Faserplatte, vodilna Führungsplatte, žarilna Glühplatte)

2. geografija, tehnika, geologija die Tafel (armaturna Armaturentafel, celinska Kontinentaltafel, kamnita Steintafel, elektrika z zvonci Klingeltafel, elektrika razdelilna Verteilertafel, signalna Anzeigetafel)

3. tehnika die Scheibe (brusilna Schleifscheibe, delilna Teilscheibe, kovinska Metallscheibe, mlevna Mahlscheibe, nihajna Taumelscheibe, rezalna Trennscheibe, sklopke Kupplungsscheibe, sojemalna Mitnehmerscheibe, sprožna Auslösescheibe)

4.
tehnika drsna plošča der Gleitschuh
instrumentna plošča das Instrumentenbrett, Gerätebrett
krmilna plošča das Bedienungsfeld, die Bedienungstafel
lesena plošča die Holzplatte, Holztafel, za lesorez: der Holzstock
ledena plošča geografija, pomorstvo die Eisscholle, die Eisbank
ledene plošče množina das Packeis
snežna plošča die Schneescholle
spominska plošča die Ehrentafel, die Gedenktafel, Gedenkplatte
stikalna plošča das Schaltbrett, die Schalttafel
stiskalna plošča die [Preßplatte] Pressplatte, der [Preßdeckel] Pressdeckel
vrtljiva plošča der Drehkranz, die Drehscheibe
obložiti s ploščami verplatten
s ploščami tlakovana pot der Plattenweg

plôven (-vna -o) adj. di navigazione, navigante; navigabile, natabile:
plovna smer rombo
plovna pot via di navigazione
reka je plovna vse leto il fiume è navigabile tutto l'anno
strojn. plovni žerjav gru galleggiante
navt. plovno znamenje meda

podájati (-am) | podáti (-dám)

A) imperf., perf.

1. dare, porgere

2. šport. passare, centrare; smistare:
podati z glavo passare di testa
podati žogo servire, allungare la palla
podati žogo na center traversare al centro, crossare

3. pren. presentare, rappresentare; raffigurare; interpretare:
podajati učno snov presentare la materia
podati pesem recitare la poesia
podajati vlogo recitare, interpretare la parte
podajati glasbeno delo interpretare, suonare un brano musicale

4. nareč. sgridare, rimproverare

B) podájati se (-am se) | podáti se (-dám se) imperf., perf. refl.

1. pog. stare bene, donare:
temna obleka se ji lepo poda l'abito nero le sta bene, le dona
tako govorjenje se mu ne podaja il suo è un discorso sconveniente

2. (odhajati, oditi) andarsene, partire per, intraprendere un viaggio:
podati se na dolgo pot fare un lungo viaggio; mettersi in lungo viaggio
podajati se nevarnosti andare incontro a un pericolo, correre un pericolo

3. (vdati, vdajati se) arrendersi

4. (upogibati se, udirati se) cedere;
zemljišče se podaja il terreno sta cedendo

C) podájati si (-am si) | podáti si (-dám si) imperf., perf. refl. darsi:
podati si roke darsi la mano
veselje in žalost si podajata roke allegria e dolore si susseguono
pren. obiskovalci so si kar kljuko podajali i visitatori affluivano in gran numero

podáti donner, passer, présenter, tendre, remettre

podati se (iti) se rendre; (pristojati) faire un bel effet, aller bien, être à la mesure (ali à la taille) de quelqu'un, (obleka) seoir
podati si roko se donner la main
podati ostavko présenter (ali remettre) sa démission
podati se na pot partir, se mettre en route
podati roko komu tendre (ali donner) la main à quelqu'un
podati žogo passer la balle

pohoden pridevnik
1. (o pohodništvu) ▸ túra-Povezane iztočnice: pohodne palice, pohodni čevlji, pohodna pot, pohodne hlače

2. (primeren za hojo po njem) ▸ járható, járó-Na ravni strehi je lesena pohodna terasa, del pa je ozelenjen. ▸ A lapostetőn fából készült járható terasz található, amelynek egy részén tetőtéri kertet alakítanak ki.
Vidni zidovi bodo iz betona, pohodna površina pa peščena. ▸ A látható falak betonból készülnek, a járófelületet pedig homokkal borítják.
Povezane iztočnice: pohodna plošča, pohodna rešetka, pohodna streha, pohodno steklo

pohodniški pridevnik
(o pohodništvu) ▸ túraPovezane iztočnice: pohodniške hlače, pohodniške palice, pohodniški čevlji

pohódniški (-a -o) adj. šport. escursionistico; di, da trekking:
pohodniški čevlji scarponcini da trekking
pohodniška pot percorso escursionistico

pokázati montrer, faire voir, rendre évident, faire acte de, faire preuve de, présenter, produire, témoigner , (javno) manifester ; (dati na ogled, na razstavo) exhiber, étaler, exposer ; (na kaj) indiquer, signaler, faire remarquer (ali observer)

pokazati se se montrer, se produire, se manifester, paraître, apparaître, faire son apparition, se présenter, faire acte de présence, familiarno pointer
pokazati veliko hrabrost faire preuve d'un grand courage
pokazati jezik tirer (ali montrer) la langue
pokazati barvo, svoje karte jouer cartes sur table, découvrir son jeu (tudi figurativno)
pokazati komu hrbet tourner le dos à quelqu'un
pokazati veliko navdušenje être tout feu, tout flamme
pokazati svoj pravi obraz montrer son vrai visage
pokazati pete tourner (ali montrer) les talons, décamper
pokazati pot, vrata montrer le chemin, la porte (à quelqu'un)
pokazati prijateljstvo do koga témoigner de l'amitié à quelqu'un
pokazati s prstom na koga montrer quelqu'un du doigt
pokazati spoštovanje do koga témoigner du respect à (ali envers, pour, à l'égard de) quelqu'un
pokazati vnemo faire du zéle
pokazati komu zobe (figurativno) montrer les dents à quelqu'un
pokazati se enakega soutenir la comparaison avec quelqu'un (ali quelque chose)
pokazati se iniciativnega faire preuve d'initiative
pokazati se moža se montrer à la hauteur de sa tâche (ali de la situation)
jasneje se pokazati émerger
kmalu se bo pokazalo nous verrons bientôt, cela se verra sous peu
pokazati se v dobri luči paraître à son avantage
pokazati se hvaležnega komu témoigner de la reconnaissance à quelqu'un
pokazati se pogumnega se montrer courageux
redko se pokazati (familiarno) se faire rare (comme les beaux jours)
pokazalo se je, da il est apparu que, il s'est avéré que

pokróv lid; cover, covering

pokróv za lonec pot lid
podoben pokróvu lid-like