Franja

assouplir [asuplir] verbe transitif napraviti voljno, prožno, gibko; razgibati; ublažiti, omiliti (ukrepe); ukrotiti, obrusiti (jezik)

s'assouplir razgibati se, postati prožen, omehčati se
assouplir des règles trop strictes omiliti prestroga pravila
les exercices gymnastiques assouplissent le corps telesne vaje napravijo telo prožnejše

atolondrar omamiti, zmesti

atolondrarse omamljen postati

atrever opogumiti

atreverse predrzniti se, predrzen postati, upati si

attiédir [atjedir] verbe transitif napraviti mlačno, temperirati; figuré ohladiti, zmanjšati

s'attiédir postati mlačen
attiédir de l'eau temperirati vodo
attiédir l'amitié ohladiti prijateljstvo

attrister [-ste] verbe transitif (u)žalostiti; pomračiti

s'attrister postati žalosten (de, sur zaradi)
cette nouvelle m'a attristé profondément ta novica me je globoko užalostila

attualità f aktualnost, sedanjost; pomembnost:
l'attualità di un problema aktualnost problema
essere di attualità biti aktualen
tornare di attualità postati spet aktualen
settimanale di attualità informativni tednik

aturdir omamiti, osupiti, zbegati

aturdirse postati omamljen; osupniti

auctōritās -ātis, f (auctor)

I.

1. poroštvo, jamstvo, zagotovilo, veljava, veljavnost, verjetnost: tanta auctoritas est in hominum fidelitate Ci., ab aliquo divinitatis suae auctoritatem accipere Cu., auctoritatem promittere Sen. rh., a. venditoris Icti., a. testimonii tui Ci. ep., publicarum tabularum, somniorum Ci., eandem auctoritatem habent adversaria quam tabulae Ci. priročniki veljajo prav toliko, kolikor glavne knjige, cum ea (iustitia) sine prudentia satis habeat auctoritatis, prudentia sine iustitia nihil valet ad faciendam fidem Ci., defensioni, testi auctoritatem attribuere Ci., auctoritatem indicii testari Ci., non auctoritas modo verbis, sed etiam fides desit Q.; met.: poverilo (poveritev): auctoritates perscriptae Ci. podpisi pri senatovi seji navzočih senatorjev, ki poverjajo senatov sklep (drugi berejo: auctoritates praescriptae = poverjajoči podpisi senatorjev na čelu zapisanega senatovega sklepa).

2. occ.
a) zgleden postopek (zgledno postopanje), vzgled, vzor: Icti., a. maiorum Ci., auctoritatis eius et inventionis comprobatores Ci., aliorum auctoritati parēre Ci., auctoritatem alicuius sequi Ci., C., Cu., Q., superiorum auctoritatem repudiare, auctoritates contemnere, in auctoritatibus, in exemplis versari Ci.
b) ugled(nost), veljava, veljavnost, vpliv(nost): quanta in L. Crasso auctoritas fuerit, quis ignorat? Ci., quorum auctoritas apud plebem plurimum valet C., in Miltiade erat magna auctoritas apud omnes civitates N., apud exercitum plurimum valuit auctoritate N., auctoritate multum apud aliquem posse, auctoritate omnes anteire N., vincere aliquem auctoritate Ci., auctoritatem habere apud aliquem Ci., magnae auctoritatis haberi C. zelo ugleden biti, Dymnus modicae apud regem auctoritatis Cu., nos... patimur habescere aciem horum auctoritatis Ci., magna cum auctoritate bellum gerere Ci. ali summa cum auctoritate senex lucutus est Ci. z vso odločnostjo, prav odločno, attribuere alicui auctoritatem C., auctoritatem addere alicui L., auctoritatem facere, amittere, frangere, levare, restituere, interponere, de auctoritate alicuius detrahere Ci., libertinis detrahenda est auctoritas, auctoritatem perdere Q., auctoritas huius ordinis adflicta est Ci., a. populi imminuta Ci., sua auctoritas Ci. osebni ugled, osebna veljava, gliscit auctoritas T.; o rečeh = imenitnost, pomenljivost, tehtnost: huius rei, huius loci, honestatis, legum, orationis, veteris Academiae Ci., historiae Q., auctoritas dignitasque formae Suet.; v materialnem pomenu = veljava, cena, vrednost: bos in pecuaria maxima debet esse auctoritate Varr., sic... habebit... circa cellam ambulatio auctoritatem Vitr., ut maiestas imperii publicorum aedificiorum egregias haberet auctoritates Vitr. ugled... stavbe, achates magna fuit in auctoritate, nunc in nulla Plin., auctoritas praecipua lupo pisci Plin., a. saporis, unguentorum Plin.; met.: ugledna (vplivna) oseba, uglednež, veljak: ista corruptela servi... a tanta auctoritate adprobata Ci., quod brevi tempore futura sit illa auctoritas in his... sedibus Ci., auctoritates principium coniurationis colligere Ci.; od tod poznejši naslov: auctoritas tua Cod. Th. tvoja odličnost, preodlični.

II.

1. sodelovanje, pritrditev, podpora, pomoč, priporočilo, vpliv, oblast, svèt, prigovarjanje, priganjanje, nagibanje, spodbuda, spodbujanje: facite, ut vestra auctoritas meae auctoritati fautrix adiutrixque sit Ter., ut per auctoritatem civitatium earum suae preces... faciliorem aditum ad senatum haberent L., attende..., quam ego defugiam auctoritatem consulatus mei Ci. kako (malo) se izogibam zastopanju (izvrševanju) svoje konzulske oblasti, huius consilio atque auctoritate Athenienses bellum Syracusanis indixerunt N., perpetua tua auctoritas de pace Ci. spodbujanje k miru, eorum auctoritate illam coniunctionem defugi Ci., auctoritate Orgetorigis permoti C. ali eius auctoritate impulsi N. na... priganjanje, auctoritates rerum gerendarum Ci. (o avgurijih).

2. occ.
a) izrečena ali zapisana volja, svečano izrečeno mnenje, (zapisana) izjava, sklep, ukrep, odlok, naročilo, povelje, ukaz: de Q. Catuli auctoritate et sententia dicendum esse Ci., quorum nec auctoritatem aspernari nec voluntatem neglegere debeam Ci., audistis eo tempore clarissimi viri non solum auctoritatem, sed etiam testimonium Ci., auctoritate vestra viam patefaciatis illustrem atque latam Ci., errat vehementer, si quis in orationibus nostris auctoritates nostras consignatas se habere arbitratur Ci., auctoritati populi parēre Ci., a. censoria, iudicum Ci., a. collegii (pontificum) L. sklep, quarta legio Caesaris auctoritatem persecuta est Ci. povelje, tribuni se in auctoritate consulum futuros esse polliciti sunt L. da se bodo pokoravali volji konzulov, in auctoritate Tarentinorum manere L. pokoren ostati Tarentčanom, a. publica Vell. volja, civitatum auctoritates ac litterae ali publicae auctoritates testimoniaque Ci. pismena naročila. Poseb. pogosto senatūs auctoritas α) odločilna izjava (senatovega) mnenja: senatum rei publ. custodem... collocaverunt: huius auctoritate uti magistratūs... voluerunt Ci., cum potestas in populo, auctoritas in senatu sit Ci. β) z glasovanjem izražena senatova volja, senatov sklep na splošno: ea domus aedificatur ex auctoritate senatus pecuniā publicā Ci., auctoritatem senatus, iussa populi vendere Ci., senatus auctoritati parēre Ci. ali obtemperare C., quid egi nisi ex huius ordinis (= senatūs) consilio, auctoritate, sententia? Ci., respondere ex auctoritate senatus L., imperio non populi iussu, non ex auctoritate patrum (= senatūs) dato L.; tudi brez gen. senatūs: legati ex auctoritate haec Caesari renuntiant C. Od ljudskih tribunov potrjena senatus auctoritas je postala senatūs consultum (pravnomočni) senatov sklep: senatus consulto cautum est, ne qua Bacchanalia Romae neve in Italia essent L. (isti sklep imenuje Ci. tudi senatus vetus auctoritas); popolno: senatūs consulti auctoritas (okrajšano S. C. A.) Ci. ep. γ) izrečeno senatovo mnenje, ki ni moglo postati senatov sklep, če so mu ugovarjali ljudski tribuni: si quis huic senatus consulto intercessisset, auctoritas perscriberetur Ci., si quis intercedat senatus consulto, auctoritate se fore contentum L.
b) polnomočje, pooblastitev, pooblastilo: Vell., Ulp. (Dig.), senatus decrevit, ut legati cum auctoritate mitterentur Ci., qui habet... auctoritatem legum dandarum ab senatu Ci., videt legationes cum publicis auctoritatibus convenisse Ci.; od tod = moč, oblast: conferre se ad alicuius auctoritatem Ci.

III. jur. veljavnost posesti, oblast do kake reči, posest, lastnina: adversus hostem aeterna auctoritas (esto) Tab. Xii ap. Ci. proti tujcu naj ostane veljavnost posesti večna = tujec ne sme (ne more) pridobiti posestva, quod subreptum erit, eius rei aeterna auctoritas esto Legis Atiniae fr. ap. Gell.; pozneje v zvezi usus et auctoritas, usus auctoritas ali samo auctoritas po pridobitvi posestva (po zastaranju) veljavno posestveno stanje, pridobitev posestva in iz nje izvirajoča lastninska pravica: usus et auctoritas fundi Ci., usus auctoritas fundi biennium est Ci., sunt domus in hac urbe iure privato, iure hereditario, iure auctoritatis Ci.

aufdrehen odviti, odvijati, einen Hahn: odpreti, das Licht: priklopiti; mit dem Auto: pritiskati na plin; das Haar: naviti, navijati; das Radio: naviti, voll aufdrehen odpreti do konca, navijati; (guter Laune sein) biti/postati dobre volje

aufmerksam pozoren, pazljiv; aufmerksam machen auf opozoriti na, opozarjati na; aufmerksam werden auf postati pozoren na

avachir [avašir] verbe transitif deformirati

avachir quelqu'un pomehkužiti koga, vzeti mu vso življenjsko silo, energijo
s'avachir omehčati se, obrabiti se, deformirati se; postati ohlapen; familier izgubiti svojo moč, svoj polet, zapustiti se, pomehkužiti se
s'avachir à ne rien faire pomehkužiti se od brezdelja

aviver [avive] verbe transitif poživiti, oživiti, osvežiti; figuré netiti, podpihovati

s'aviver oživeti, postati živahnejši
aviver le feu oživiti ogenj
aviver une plaie, une douleur (figuré) obnoviti rano, bolečino
aviver une dispute podpihovati spor

baisser [bɛse] verbe transitif znižati, spustiti (dol); povesiti; utišati (radio); verbe intransitif znižati se, upasti, pojemati; oslabeti, pešati, popustiti

se baisser pripogniti se, skloniti se
baisser les prix znižati cene
baisser l'oreille (figuré) povesiti glavo
baisser les bras priznati svoj poraz v borbi, v tekmi; ne se večboriti
baisser le nez biti zmeden, osramočen
baisser pavillon devant quelqu'un (figuré) priznati svoj poraz
baisser le ton (figuré) znižati ton, postati manj aroganten
ma vue baisse vid mi peša
il a bien baissé moči mu zelo pešajo, gredo h koncu
le baromètre baisse barometer pada
le vin a baissé cena vina je padla
se jeter tête baissée contre l'obstacle slepo, brez premisleka se vreči proti zapreki
il n'y a qu'à se baisser pour les ramasser, pour en prendre tega je mnogo, velika množina, na pretek

bar¹ [ba:] samostalnik
palica, drog, bradeljnica
glasba črta taktnica; proga, kos npr. mila; tablica (čokolade); zapah; pregraja
figurativno ovira; posebni oddelek, pult; sipina
figurativno sodišče; odvetništvo, advokatura
pravno priziv, tožba; dvorana; točilnica, gostilna
zoologija grba

to be called to the bar postati odvetnik
to call to the bar poklicati na sodišče
behind bolt and bar za rešetkami
God's bar poslednja sodba
to practise at the bar ukvarjati se z odvetništvom, biti odvetnik
prisoner of the bar obtoženec
sand bar sipina
to study for the bar študirati pravo
bar sinister prečka v grbu kot znak nezakonskega rojstva plemiča
to play a few bars zaigrati nekaj taktov
horizontal bar drog (telovadno orodje)
parallel bars bradlja

barbár barbarian

postati barbár to become barbarized

behaaren: sich behaaren postajati/postati dlakav, obraščati se

bekommen^*

1. (erhalten) dobiti, dobivati; zadobiti, zadobivati

2. (v podobnih zvezah naznačuje začetek dejanja:) Hunger bekommen postati lačen; Angst bekommen zbati se, začeti se bati; Risse bekommen razpokati; einen Schrecken bekommen prestrašiti se; eine Krankheit bekommen zboleti; zu Gesicht bekommen uzreti

3. einen Bus, Zug usw.: ujeti

4. (gut tun) prijati, prilegati se, koristiti

5. fertig bekommen skončati; figurativ er bekommt es fertig zu ... čisto podobno bi mu bilo, da bi ...

beleben poživiti, poživljati; oživiti; (beseelen) animirati; Hoffnungen: na novo oživiti; sich beleben postati bolj živahen

bench¹ [benč] samostalnik
klop; delovna miza; sodni stol; sodišče; sodniki
geologija terasa
tehnično skobelnik
navtika klop za veslače
ameriško nizek rečni breg

to sit (ali be) on the bench soditi
the bench and the bar sodniki in zagovorniki
to be raised to the bench postati sodnik
the opposition benches opozicija v parlamentu

bête¹ [bɛt] féminin žival

bêtes à cornes, de somme, de trait rogata, tovorna, vlečna žival
bête à bon Dieu (pika)polonica
la bête humaine človek zver
une méchante bête (figuré) zloben človek
c'est une bonne, une brave bête to je dobričina
bêtes d'abattoir klavna živina
bêtes féroces, sauvages zveri
bêtes ovines ovce
grosse bête, grande bête! bedaček! tepček!
bêtes à poil prašiči in ovce
bêtes fauves jelenjad
chercher la petite bête biti skrajno natančen, truditi se, da bi našli kakšno napako, nepravilnost; vse kritizirati
faire la bête delati se nevednega, sprenevedati se, govoriti neumnosti
il est ma bête noire groza me je pred njim, antipatičen mi je, trn v očesu, ne morem ga trpeti
regarder quelqu'un comme une bête curieuse gledati koga z velikim začudenjem
reprendre du poil de la bête (figuré) zopet pogum dobiti; postati spet samozavesten