Franja

noter [ó] proč od govorečega: hinein, h govorečemu: herein; nach drinnen; in … hinen/herein
tja noter dorthinein
(črpati hineinpumpen, hoteti hereinwollen, hineinwollen, iti hereingehen, hineingehen, morati hineinmüssen, hereinsollen, hereinmüssen, hineinsollen, nesti hineintragen, peljati hineinfahren, hereinfahren, hineinführen, hereinführen, položiti hereinlegen, hineinlegen, poriniti hineinstoßen, hereinschieben, hineinschieben, postaviti hereinstellen, hineinstellen, spraviti hineinbekommen, hereinbekommen …)
pri enem ušesu noter, pri drugem ven zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus

nūgae (stlat. naugae, nogae) -ārum, f

1. neprevidne stvari, burke, šale, neumnosti: aufer (pusti) nugas Pl., nugas agere Pl. burke (neumnosti) uganjati, nugas agis ali elipt. samo nugas! Pl. neumnosti, nugas agit! Pl. (včasih =) zastonj se trudi, nič mu ne koristi, nugas gerris Pl., nugas postulare Pl. zahtevati (želeti) nemogoče, magno conatu magnas nugas dicere Ter. velik hrup zagnati (zaganjati) za prazen nič, sed nimium multa de nugis Ci., huncine hominem tantis delectatum esse nugis Ci., nescio quid meditans nugarum H., bullatae nugae Pers; occ.
a) (o pesniku) pesniške igrače, poigravanje, igračkanje, igračkarije, spogledovanje, flirtanje, domisleki, domislice: nimirum sapere est abiectis utile nugis H., tu solebas meas esse aliquid putare nugas Cat.; tudi žalostinke, žalnice: haec sunt non nugae: non enim mortualia Pl.
b) (o nepomembnih pogovorih) malenkosti, nepomembnosti, ničevosti, prazno govoričenje, žlobudranje, čveke: cui concredere nugas (sc. vellet) hoc genus … H.

2. meton. burkež, šálež, šaljivec, glumač, nečimrnež, niče, vetrnjak: in comitatu nugarum nihil (sc. erat) Ci., amicos habet meras nugas Ci. ep., nugarum aliquid relinquere Ci. nečimrneža postaviti (za namestnika); nugae (o deklici) Pl. nečimrnica; o živalih: nugae marinae Ap. školjke.

ob prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
biti ob službo perdere il lavoro
priti ob dobro ime perdere la reputazione

II. (z mestnikom)

1. a, accanto, allato a, lungo:
klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
pren. ob svitu al canto del gallo

3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
ob likvidaciji in sede di liquidazione

5. (za izražanje sredstva) con, a:
delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
stati bok ob boku stare fianco a fianco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
živeti ob kom vivere con uno
opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
študent ob delu studente lavoratore
držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba

Oberste, das, Oberstes kar je na vrhu, najvišje; das Oberste zu unters kehren postaviti vse na glavo

obrámba défense ženski spol , défensive ženski spol

biti v obrambi être en position de défense, être sur la défensive
krepiti obrambo dežele affermir la défense nationale
narodna obramba (ministrstvo) la Défense nationale
protiletalska, protitankovska obramba défense antiaérienne (ali contre avions), antichars
postaviti se v obrambo se mettre sur la défense
preiti v obrambo passer à la défensive
prisiliti v obrambo acculer à la défensive
samoobramba autodéfense ženski spol
obramba disertacije soutenance ženski spol d'une thèse; pravno défense ženski spol
prevzeti obrambo prendre (ali assumer) la défense de quelqu'un
navesti v svojo obrambo alléguer pour sa défense

obrámba defensa f ; protección f ; jur defensa f ; apología f

v obrambo od ... en defensa de...
samoobramba defensa propia
obramba obale defensa de las costas
obramba doktorske teze sostenimiento m de la tesis doctoral
protiletalska obramba defensa antiaérea
navesti v svojo obrambo alegar (kaj a/c) en su defensa
postaviti se v obrambo ponerse en defensa
prevzeti obrambo asumir la defensa

ob-vārō -āre (ob in vārus) ovirajoč se postaviti (postavljati) nasproti čemu, nasprotovati, upirati se čemu: nam consiliis obvarant quibus tam concedit hic ordo Enn. ap. Non.

odbòr comité moški spol , commission ženski spol

akcijski odbor comité d'action
izpitni odbor comité (ali commission) d'examen
izvršni odbor comité exécutif
krajevni odbor comité local
ljudski odbor comité populaire
olimpijski -- Comité Olympique
občinski odbor comité communal (ali municipal)
poslovodni odbor comité de gestion (ali gérance)
(po)svetovalni odbor comité consultatif, commission consultative
upravni odbor comité d'administration, commission administrative
redakcijski odbor comité de rédaction
volivni odbor comité électoral
odbor za pritožbe comité des réclamations
odbor postaviti former (ali instituer) un comité

óder (gradbeni, zidarski) scaffolding, scaffold; (gledališki) stage, pogovorno, humoristično the boards pl; (šolski) platform; (govorniški) platform, rostrum, hustings, tribune

mali (gledališki) óder little theatre
sramotni óder pillory
krvavi óder (morišče) scaffold
viseči óder (npr. za pleskanje hiše ipd.) cradle
mrtvaški óder catafalque
ležati na svečanem mrtvaškem odru to lie in state
postaviti na sramotni óder to pillory
postaviti na gledališki óder (uprizoriti) to stage, to present, to produce
držati se na odru (o gledališčki igri) to continue a successful run

óder (gledališki) scène ženski spol , tréteaux moški spol množine , planches ženski spol množine ; (šolski) estrade ženski spol ; (govorniški) tribune ženski spol ; (stavbni) échafaudage moški spol

zidarski oder échafaudage de construction
viseč oder échafaudage volant
mrtvaški oder catafalque
sramotni oder pilori moški spol
vrtljivi oder (gledališče) plateau moški spol tournant, scène ženski spol tournante
postaviti oder dresser un échafaudage
postaviti na oder mettre en scène, monter un spectacle
priti na oder entrer en scène
pojaviti se na oder paraître sur la scène, monter sur les planches
zapustiti oder quitter la scène
postaviti na sramotni oder mettre (ali clouer) au pilori

óder (ódra) m

1. palco, podio, tribuna:
govorniški oder tribuna dell'oratore
morilni oder patibolo
mrtvaški oder catafalco
šolski oder cattedra
sramotilni oder berlina, gogna
pren. postaviti na sramotilni oder mettere alla berlina

2. gled. palcoscenico; pren. ekst. scena, teatro:
pogrezljivi, stranski, vrtljivi oder palcoscenico mobile, laterale, girevole
dati, postaviti na oder mettere in scena, rappresentare
doživeti aplavz na odprtem odru essere applaudito a scena aperta
dramsko delo, ki je osvojilo vse evropske odre un'opera teatrale affermatasi su tutte le scene d'Europa
prenesti roman na oder ridurre il romanzo per il teatro

3. grad. impalcatura, ponteggio, incastellatura

4. obl. (za modne revije) passerella

5. (pograd) letto a castello; cuccetta

6. agr. fienile

óder estrado m ; entarimado m ; tablado m ; teh plataforma f

govorniški oder tribuna f
gledališki oder tablado m, fig tablas f pl, teatro m
amaterski gledališki oder teatro de aficionados
premičen (vrtljiv) gledališki oder escenario m corredizo (giratorio)
krvniški oder patíbulo m
iti, priti (peljati) na krvniški oder subir (llevar) al patíbulo
mrtvaški oder catafalco m
stavbni oder andamio m, andamiada f, andamiaje m
sramotni oder picota f
postaviti na sramotni oder sacar (ali exponer) a la vergüenza
postaviti na gledališki oder (uprizoriti) poner en escena

ogléd examen moški spol , inspection ženski spol ; (znamenitosti) visite ženski spol , reconnaissance ženski spol

ogled kraja examen (ali inspection) des lieux
ogled muzeja, slikarske razstave visite d'un musée, d'une exposition de peinture
ogled pod vodstvom visite guidée
na ogled biti être exposé (à la vue)
na ogled postaviti étaler quelque chose (ali mettre quelque chose) à l'étalage, faire étalage (ali montre) de quelque chose
film je vreden ogleda le film vaut la peine d'être vu
(juridično) lokalni ogled reconnaissance des lieux
mrliški ogled examen médico-légal
(vojaško) iti na ogled partir en reconnaissance
na ogled à titre d'essai
(etnografsko) iti na (ali v) oglede faire une première visite au domicile du fiancé, de la fiancée

oklepáj

okrogli oklepaj parenthèse ženski spol
oglati oklepaj crochet moški spol
zaviti oklepaj accolade ženski spol
dati med (ali v) oklepaje mettre entre parenthèses
dati besedo med oglate oklepaje mettre un mot entre crochets
postaviti zavite oklepaje mettre les accolades
odpreti, zapreti oklepaj ouvrir, fermer une (ali la) parenthèse

omejit|ev ženski spol (-ve …) die Begrenzung, die Beschränkung, die Limitierung, porabe ipd.: die Einschränkung, die Restriktion (uvozna Importrestriktion)
časovna omejitev die Befristung, die Zeitbegrenzung
razpolaganja, uporabe: die Sperrung, die Sperrklausel (pogodba o omejitvi jedrskega oboroževanja der Atomwaffensperrvertrag)
omejitev od/do (distanciranje) die Abgrenzung (von/gegenüber)
-begrenzung, -beschränkung, (izvozna Exportbeschränkung, izseljevanja Auswanderungsbeschränkung, konkurence Wettbewerbsbeschränkung, odgovornosti Haftungsbeschränkung, priseljevanja Einwanderungsbeschränkung, prostosti Freiheitsbeschränkung, uvoza Importbeschränkung, Einfuhrbeschränkung, zračnega prostora Luftraumbeschränkung)
zakonska omejitev rubeža pravo der Pfändungsschutz
postaviti si omejitve sich Schranken auferlegen

op-primō -ere -pressī -pressum (ob in premere)

I.

1. (po)tlačiti, na tla pritisniti (pritiskati), zatisniti (zatiskati), tiščati: Pl., taleam pede Ca., oppressus onere armorum C., classis a praeconibus oppressa Ci. potopljeno, o. sinistrā manu mulieris pectus L., digito linguam Cael., ora loquentis O., opprime os! Ter. drži jezik za zobmi! jezik za zobe!, o. oculos (sc. morientis) Val. Max.; occ.
a) potlačiti, zmečkati, pomečkati, zadušiti, zadaviti, ubiti, zasuti: ne quis porcellus a matre opprimatur Varr., o. fauces Sen. ph. komu usta pripreti = ne dati mu na ves glas govoriti; toda o. fauces alicuius manu suā Suet. zadaviti koga s svojo roko, sidunt rimae subito et opprimunt operatos Plin., trabem deicere et hominem opprimere Icti., ruinā conclavis opprimi Ci., arenarum mollibus oppressus Iust., terrā oppressus Ci.
b) ogenj (za)dušiti, (po)gasiti: flammam ore in ardente Enn. ap. Ci., aquae multitudine vis flammae opprimmitur Ci.
c) pogoltniti (goltati) = ne izgovoriti (izgovarjati): litterae neque expressae neque oppressae Ci.
d) v boju podreti (podirati), na tla (z)valiti: miles Gallus ab equite Romano oppressus Suet.; pesn. = (sploh) podreti (podirati): iaculo leonem Val. Fl.

2. metaf.
a) (po)tlačiti, (za)dušiti, (u)dušiti, zatreti (zatirati), čemu ne da(ja)ti duška (prostora) čemu, ne (po)kazati česa, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati) kaj: tumultum L., motum Eutr., orientem ignem L., invidiam N., dolorem, potentiam Ci., libertatem N., iram S. pogoltniti, požreti, desiderium Sen. ph., mentionem memoriamque contentionis L., fraudem L. spodnesti, preprečiti, orationem Ci. postaviti se po robu izjavi, nasprotujoče nastopiti proti izjavi, aliquid opprimere atque abscondere Ci. ali insigne (znak) veri o. Ci. prikri(va)ti, tajiti, (za)tajiti (zatajevati); occ. α) uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati), upropastiti (upropaščati); v pass. = obnemoči, iznemoči zaradi česa, pod čim, pri čem, podleči komu, čemu, pri čem: o. aliquem iniquo iudicio Ci., insontem falso crimine L., occasionem sui opprimendi dare N., opprimi factione militari Eutr. β) podjarmiti (podjarmljati), zasužnjiti (zasužnjevati): patriam oppressam in libertatem vindicare N., Athenas servitute oppressas tenere N. v hudi sužnosti držati, rem publicam oppressam tenere Val. Max. oblastno delovati (vplivati) na razvoj državnih (javnih) zadev, s trdo roko urejati javne zadeve. γ) obvlad(ov)ati, nadvlad(ov)ati, užugati, ugnati, podvreči, premag(ov)ati, (u)krotiti: nationem Allobrogum Ci., bello eum N., bello reliquias Ci., adversarios N., Catilinae latrocinium Ci., legionem C. uničiti; poseb. koga zalotiti, prijeti, ujeti, zgrabiti, zapreti, v zapor dati: muscam Ph., suspectissimum quemque Suet., desertorem Icti.
b) (po)tlačiti, (po)treti, stisniti (stiskati), pritisniti (pritiskati), (za)težíti: animus demissus et oppressus Ci., calamitas eum oppressit Ter., opprimi invidiā, aere alieno, onere officii Ci., opprimi onere faenoris S., opprimi totius corporis doloribus Ci., timore oppressus C. prevzet od strahu, navdan s strahom, ves prestrašen, somno oppressus C. v trdnem spanju, trdno speč, pogreznjen v spanec; poseb. tako rekoč „vrat zadrgniti (zadrgovati)“ komu, prijeti (držati) koga za vrat = pritisniti (pritiskati), trdno držati koga (da npr. izpolni svojo obljubo), ne izpustiti (izpuščati) koga: Pl., institit, oppressit, non remisit Ci. —

II. (nenadoma, zahrbtno, zavratno) napasti (napadati), navaliti (navaljevati), planiti na koga, prestreči (prestrezati) koga (poseb. kot voj. t.t.): Ciceronem S., comminus aliquem Hirt., matrones in Eleusinis sacris noctu Iust., in tabernaculo opprimi C., repentino adventu incautos L. ali improvidos incautosque hostes L., hostem imprudentem N. ali inopinantem C. = nenadoma napasti; metaf.

1. presenetiti (presenečati), (i)znenáditi, (z)bloditi, vnesti (vnašati) zmedo, (z)mešati: numquam ille me opprimet consilio Ci. z naglico svojega sklepa, ne subito a me opprimantur (sc. z vprašanji), haec sum rogaturus Ci.

2. (o stvareh) prestreči (prestrezati), zaje(ma)ti, uje(ma)ti, dobi(va)ti, naj(deva)ti, presenetiti (presenečati), doseči (dosegati), zade(va)ti, dolete(va)ti, zateti: Antonium mors oppressit Ci., hominem opprimit tantus improviso morbus Ci. napade, prime, zgrabi, aliquem lux (dan) ali nox oppressit Ci., L., oppressi luce copias instruunt Hirt., clade, igni opprimi L., oppressus fraude loci V. prevaran; abs.: hiems oppressit L. je prišla.

optique [ɔptik] adjectif optičen, vidni; féminin optika

nerf masculin optique vidni živec, optikus
angle masculin optique vidni kot
illusion féminin d'optique optična prevara
se placer dans l'optique des élèves postaviti se v gledanje, pojmovanje učencev

oséba personne ženski spol ; (v romanu, igri) personnage moški spol , individu moški spol , sujet moški spol , personnalité ženski spol ; familiarno créature ženski spol

glavna oseba (v igri, v neki zadevi) protagoniste moški spol, personnage moški spol principal
nesimpatična oseba (familiarno) coco moški spol
uradna oseba fonctionnaire moški spol
fizična oseba (pravno) personne physique
odrasla oseba grande personne
pravna oseba (pravno) personne civile (ali morale, juridique)
tretja oseba (pravno) tierce personne, tiers moški spol
preko druge osebe (pravno) par personne interposée
v eni (sami) osebi en une seule personne
v lastni osebi en personne, personnellement
na, za osebo par personne, par tête, familiarno par tête de pipe
za dve osebi pour deux personnes
sprejel nas je direktor v lastni osebi nous avons été reçus par le directeur en personne
oseba brez državljanstva individu sans nationalité
sumljiva, nezaželena oseba individu suspect, indésirable
čudna oseba un singulier (ali triste) personnage
pomembna, važna oseba personnage, familiarno gros bonnet moški spol
ugledna oseba personne de qualité, notable moški spol
vplivna, zgodovinska oseba personnage influent, historique
osebe v romanu, filmu les personnages du roman, du film
graje vredna oseba (nepridiprav) mauvais sujet
brez ozira na osebo sans considération de personne, sans faire de personnalité
jaz za svojo osebo quant à moi, pour ma part, pour ce qui me touche
postaviti se v položaj kake osebe (figurativno) se mettre dans la peau de quelqu'un

osnóva (baza) base, basis; groundwork; (temelj) foundation; (začetki) elements pl, rudiments pl; (pri tkanju) warp

brez osnóve baseless, groundless, without foundation
obtožbe so brez osnóve the charges are baseless
postaviti na trdno osnóvo to place on a firm basis; jezikoslovje stem
ajevska, ijevska osnóva a-stem, i-stem
nadomestna osnóva suppletive stem
nedoločniška, sedanjiška osnóva infinitive stem, present stem

osnóva base ženski spol , élément moški spol (de base) ; (tkalstvo) chaîne ženski spol ; figurativno fondement moški spol , principe moški spol

brez osnove sans fondement
na osnovi sur la base de, en partant de, en vertu de
na tej osnovi à ce titre
na osnovi enakopravnosti sur un pied d'égalité, à titres égaux
na kakšni osnovi? à quel titre?
osnove marksizma les principes moški spol množine du marxisme
osnove matematike éléments moški spol množine de mathématiques
trditev nima osnove cette affirmation ženski spol est dénuée de tout fondement
določiti cene na osnovi ponudbe in povpraševanja flxer les prix sur la base de l'offre et de la demande
ne imeti trdne osnove pécher par la base
postaviti osnovo jeter (ali poser) les fondements