Franja

déte (-eta) n knjiž. (otrok) bambino; figlio:
nositi dete pod srcem portare un bambino in grembo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
občinsko dete bambino abbandonato; ospite di un brefotrofio
rel. božje Dete Bambin Gesù
pren. mrtvorojeno dete cosa nata morta, destinata a fallire

deuil [dœj] masculin žalost, žalovanje, doba žalovanja; žalna obleka, črnina; žalni sprevod, pogreb

grand, demi-deuil globoko žalovanje, polžalovanje
deuil national narodno žalovanje
jour masculin de deuil dan žalovanja
vêtement masculin de deuil žalna obleka
ce tailleur fait le deuil en 24 heures ta krojač izdela žalno obleko v 24 urah
avoir les ongles en deuil (familier) imeti črne nohte
être en deuil, porter le deuil de quelqu'un žalovati za kom
faire son deuil de quelque chose (figuré) narediti križ čez kaj, pod nosom se obrisati za kaj
tu peux en faire ton deuil pod nosom se lahko obrišeš za to
mener, conduire le deuil de quelqu'un iti na čelu žalnega sprevoda
se mettre en deuil obleči se v žalno obleko
(figuré) il porte le deuil de ses illusions žaluje za svojimi iluzijami
quitter le deuil odložiti žalno obleko
il a eu un deuil imel je smrten primer v družini

dež [ə] moški spol (-ja, ni množine) der Regen (podhlajeni unterkühlter, zmrznjeni gefrorener), -regen (pomešan s snegom Schneeregen, dolgotrajen Dauerregen, jesenski Herbstregen, ledeni Eisregen, nevihtni Gewitterregen, zmrznjeni Eisregen)
kisli dež saurer Regen
dež bije po šipah der Regen klatscht/prasselt gegen die Scheiben
dež pada/lije der Regen fällt/ fällt in Strömen
ko dež lije bei strömendem Regen
figurativno dež krogel der Kugelregen
ognjeni dež rastlinstvo, botanika das Purpurglöckchen
|
klicanje dežja der Regenzauber
količina dežja die Regenmenge
pomanjkanje dežja der Regenmangel
brez dežja dan: regenfrei, regenlos
tehnika preskus na dež die Beregnungsprobe
na dežju im Regen
moker od dežja [regennaß] regennass
gladek od/zaradi dežja cesta: regenglatt
zaščita pred dežjem der Regenschutz
področje nizkega zračnega pritiska z dežjem das Regentief
|
figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden
rasti kot gobe po dežju wie die Pilze aus dem Boden schießen
priti z dežja pod kap vom Regen in die Traufe kommen
za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein

dèž rain

močan, hud dèž heavy rain, pelting rain; (ploha) shower, downpour
silen dèž torrential rain
droben dèž drizzle, mizzle
dèž granat, udarcev a rain of shells, of blows
dèž pepela a rain of ashes
množina dèž ja rainfall
dèž gre, pada it rains, it is raining
dèž lije it is pouring with rain (ali pouring down)
dèž lije kot iz škafa it is raining cats and dogs, it is bucketing down
kar naprej gre dèž it keeps raining
na dèž kaže it looks like rain, it's probably going to rain, we're in for rain
dèž se je izlil it has rained itself out
dèž je ponehal it has stopped raining
priti z dèžja pod kap (figurativno) to fall out of the frying pan into the fire, to go from bad to worse
stati v dèžju to stand in the rain
za dèžjem pride sonce after rain comes sunshine (ali comes fair weather)
ustvarjanje umetnega dèžja cloud seeding
govori kot dèž he's chattering (ali he chatters) away nineteen to the dozen

dèž pluie ženski spol ; familiarno flotte ženski spol , saucée ženski spol , rincée ženski spol

dež gre il pleut
priti z dežja pod kap aller de mal en pis, tomber de Charybde en Scylla, changer son cheval borgne contre un aveugle, se jeter à l'eau de (ali par) peur de la pluie
pripravlja se k dežju, kaže na dež le temps est à la pluie
ob, v dežju par temps de pluie
v dežju sous la pluie
droben (hladen)dež pluie fine, bruine ženski spol
močan dež forte (ali grosse) pluie, averse ženski spol, pluie battante
pohleven dež pluie douce (ali légère)
vztrajen dež pluie continuelle
dež kamenja pluie de pierres
dež krogel grêle ženski spol de balles

dèž (-ja) m

1. pioggia:
dež curkoma lije piove a dirotto
dež pada, rosi piove, pioviggina
dež je ponehal ha smesso di piovere
pog. dež gre piove
dež škrablja po strehi la pioggia picchia sul tetto
stati na dežju stare sotto la pioggia
pren. govoriti ko dež parlare fitto
pren. držati se ko dež v pratiki fare, tenere il muso
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere grande, urgente bisogno di qcs.
pripravljati se na dež stare per piovere
pren. rasti kot gobe po dežju crescere come i funghi dopo la pioggia
droben dež pioggerellina
gost dež pioggia fitta

2. pren.
dež krogel, ognjeni dež pioggia di pallottole, di fuoco

3. pren. (velika količina, veliko število) pioggia:
meteorski dež pioggia di stelle cadenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lasje počesani na dež capelli tagliati a casco
kem. kisli dež pioggia acida
agr. umetni dež pioggia artificiale
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije al piangere tien dietro il ridere

dèž lluvia f

v dežju bajo la lluvia
droben, pohleven dež lluvia menuda; llovizna f
močan dež chaparrón m
nenaden dež aguacero m
dež gre llueve; está lloviendo
na dež kaže parece que va a llover
priti z dežja pod kap (fig) ir de mal en peor; fam salir de Málaga y entrar en Malagón
za dežjem pride sonce después de la tempestad viene la calma, después de la lluvia viene el buen tiempo

dežnik samostalnik
1. (kot zaščita pred dežjem) ▸ esernyő, ernyő, napernyőV gostilni sem pozabil dežnik. ▸ A vendéglőben felejtettem az esernyőt.
Tamle poleg vas je stojalo za dežnike. Postavite ga noter. ▸ Mellettetek van az ernyőtartó. Tegyétek bele!

2. (senčnik) ▸ napernyőProdajalci na tržnici iščejo senco pod dežniki. ▸ A piaci árusok árnyékot keresve az ernyő alá húzódnak.
Za začetek smo postavili dežnik in stole kar v gozdu pri avtomobilih. ▸ Legelőször felállítottuk a napernyőt és kiraktuk a székeket az autók mellé az erdőben.

3. vojska (obrambni sistem) ▸ ernyő
4. (okrilje) ▸ védőpajzs, oltalom, égisz
Liga narodov je novo tekmovanje pod dežnikom Uefe. ▸ A Nemzetek Ligája új versenysorozat az UEFA égisze alatt.
V državi, ki je spadala pod dežnik atlantskega pakta. ▸ Egy olyan országban, amely az Atlanti Szerződés oltalma alá tartozott.

5. (skupni pojem) približek prevedka ▸ ugyanabba a csoportba tartozó
Judi, muslimani in pripadniki kopice drugih ver, ki ne spadajo pod dežnik krščanstva. ▸ kontrastivno zanimivo Zsidók, muzulmánok és egy sor más vallás tagjai, amelyek nem tartoznak a kereszténység védőpajzsa alá.
Pod skupni dežnik so stlačile več različnih bolezni. ▸ kontrastivno zanimivo Egy kalap alá vettek egy sor betegséget.

6. (goba) kontrastivno zanimivo ▸ őzlábgomba

dicht

1. Nebel, Gewebe, Haar, Verkehr: gost

2. (gut schließend) zatesnjen, tesen, (Wasserdicht) neprepusten za vodo, (Luftdicht) nepredušen, Relais: zatesnjen, Wald: gosto zaraščen, Regen: močan

3. figurativ pri pravi (pameti)

4. dicht bei, dabei, daneben, unterhalb usw.: tik (ob, pod), takoj (ob, pod)

diciō -ōnis, f (iz dīcere) „pravica govorjenja ali zapovedovanja“, od tod gospostvo, oblast, sodna oblast, sodstvo: Pl., Plin. iun., Sil., Stat., Suet., Gell., quae nationes in eorum regno ac dicione sunt Ci., nationes, quae in amicitiam populi Romani dicionemque essent Ci., sub populi Romani imperium dicionemque cadere Ci., redigere omnes eas civitates in dicionem potestatemque populi Romani Ci., redigere bellicosissimas gentes in dicionem huius imperii Ci., urbes multas sub imperium populi Romani dicionemque subiungere Ci., sub illorum dicione atque imperio esse C., postquam res publica in paucorum potentium ius atque dicionem concessit S., qui terras omni dicione tenerent V., late iam tum dicione premebat populos V., suae dicionis regionem facere L. pod svojo oblast spraviti, Rhodiorum dicionis esse L. biti pod sodno oblastjo Rodošanov, rem Nolanam in ius dicionemque dare Poeno L. Puncu podrediti, inde sub Ascanii dicione binominis Alba … fuit O., regionem … dicioni eius adiecit Cu., Tyros mare suae dicionis fecit Cu., se regnumque dicioni eius permittere Vell., gentem suam dicioni nostrae subicere T., omnium ius in dicionem tuam venit Lamp. vseh pravice do prestola so zdaj združene v tebi; šalj.: aures meas … dedo in dicionem tuam Pl. svoja ušesa ti dajem na voljo = zvesto te hočem poslušati.

Opomba: Nom. sg. ni izpričan.

dictée [dikte] féminin narek, narekovanje, diktat, diktiranje

sous la dictée de quelqu'un po diktatu kake osebe; figuré pod vplivom kake osebe
écrire, prendre sous la dictée pisati narek, po narekovanju
avoir deux fautes dans sa dictée imeti dve napaki v svojem nareku
prendre une décision sous la dictée des événements odločiti se pod pritiskom dogodkov

diente moški spol zob; zareza, škrbina

diente canino, diente angular očnjak (zob)
diente incisivo sekalec
diente de juicio modrostni zob
diente de leche, diente caduco mlečni zob
diente de león regrat
diente molar kočnik
diente postizo umeten zob
dar diente con diente z zobmi šklepetati; tresti se od strahu
estar a diente (s) biti zeio lačen
hincar (echar) el diente gristi, ugrizniti; lotiti se; obrekovati
meter el diente en a/c upati si lotiti se česa
tener buen diente biti dober jedec
no tener para (untar) un diente ničesar ne imeti za pod zob
dientes pl čekani
risa de dientes hinavski nasmeh
aguzar los dientes jezik brusiti
alargársele a uno los dientes pohlepno kaj želeti
crujirle (rechinarle) a uno los dientes z zobmi škrtati, zelo jezen biti
echar dientes zobe dobivati (otrok)
eso no me entra de los dientes adentro to me nič ne mika
traer (tener) a uno entre dientes koga v želodcu imeti
a regaña dientes z nevoljo, nerad

dīgnitās -ātis, gen. pl. klas. -um, sicer tudi -ium, f (dīgnus)

1.
a) (o osebah) vrednost, vrlost, zasluga, zaslužnost: quem pro dignitate ne laudare quidem quisquam satis commode posset Ci., in senatum propter dignitatem lecti estis Ci., honos dignitate impetratus Ci., d. consularis Ci. ali imperatoria Iust. sposobnost za konzulat (poveljstvo), honores patent dignitati N., competitores multum … dignitate antecedentes Suet.
b) (o stvareh) vrednost: d. gemmae, auri, opsonii Plin., debita rerum d. Q.

2. occ.
a) zunanja dostojnost. α) (o osebah, poseb. o moških, njihovem telesu in delih telesa) dostojna zunanjost, častitljivost, ličnost, čednost, lepota: pueri magna praediti dignitate Ci., venustatem muliebrem ducere debemus, dignitatem virilem Ci., in formis aliis dignitatem esse, aliis venustatem Ci., formae d. coloris bonitate tuenda est Ci., d. corporis Lab. ap. Macr., Vitr., magna corporis d. N., d. formae T., Suet., oris Plin. iun., d., quae est in latitudine pectoris Q. β) (o stavbah, krajih idr.) lepota, krasota, veličastje, veličastnost, dostojnost, sijajnost: d. porticūs Ci. ep., templi Ci., sacrarium magna cum dignitate Ci., d. portūs, urbis N., loci Suet.; splendor et d. vitae N. sijajno in dostojno življenje, ludos cum dignitate facere Ci. γ) (o govoru idr.) dostojnost, dostojanstvenost, vznesenost, vzvišenost: sententiae Ci., verborum Q., orationis T.
b) notranja ali nravna dostojnost, poštenost, poštenje, dostojno mišljenje, pošteno mišljenje in delovanje, (notranja) čast, častitost: Catonis dignitas tuam improbitatem tegit Ci., dignitatem servare, suam pristinam dignitatem obtinere Ci., cum dignitate agere Ci. pošteno, cum dignitate cadere Ci. častno, res non habet dignitatem Ci. se ne sklada s častjo, dignitati servire Ci., N. ozirati se na čast.

3. met. spoštovanost, čislanost, (zunanja) čast, ugled, veljava: otium sine dignitate retinere Ci. brez časti, ubi erit imperii nomen et dignitas? Ci., civitatis dignitatem et decus sustinere Ci., non esse suae dignitatis C. da se ne ujema z njegovo častjo, da je pod njegovo častjo, magna cum dignitate vivere N. zelo v čislih biti, erat dignitate regia N. imel je pri ljudeh kraljevski ugled, dignitate crescere N. vse več veljave si pridobivati, triumphi d. Fl. s triumfom pridobljena čast; v pl. (sl. sg.): aetate an dignitatibus suis virorumve an sorte lectae sint (mulieres) L.

4. occ.
a) čast = častna stopnja, čin, dostojanstvo, odličen stan v državi: tam altus dignitatis gradus Ci., est in ipsis (liberis populis) magnus delectus hominum et dignitatum Ci., secundum locum dignitatis obtinere C., quem Caesar … ex humili loco ad summam dignitatem perduxerat C., qui me ad hanc dignitatem perduxit N., pro hominis dignitate N. njegovemu činu (dostojanstvu) primerno, equestruem obtinuit dignitatem N., equites Romani dignitate senatoria T., sacerdotum d., equestris d., senator praetoriae dignitatis Suet., omnibus dignitatibus genus vestrum proprium dare Lamp.
b) služba, častna služba, častno mesto, častna funkcija: honos dignitatis, dignitatis insignia Ci., tu in Bithynia summa cum dignitate fuisti Ci. si opravljal visoko službo, maiestas … in omni populi Romani dignitate Ci. ap. Q.; v pl.: Q., Plin., Plin. iun.; met. v pl. možje visokega stanu, dostojanstveniki, imenitniki, odličniki: parcet et amicitiis et dignitatibus Ci., turba conspectior, cum dignitates deessent L., praestatur hoc aliquando etiam dignitatibus, ut … Q.

dignity [dígniti] samostalnik
dostojanstvo; čin; visok položaj
astronomija pomemben položaj planeta

to stand on one's dignity kazati svojo vzvišenost
beneath one's dignity pod častjo koga

direction [dirékšən, dairékšən] samostalnik
smer, pravec; navodilo; vodstvo, upravljanje; uprava, ravnateljstvo; področje; naslov

tehnično direction finder usmerjevalna antena
direction indicator smerni kazalec, smernik
directions for use navodilo za uporabo
in the direction of v smeri (česa)
direction post kažipot
direction of labour dodeljevanje delovnih moči
sense of direction smisel za orientacijo
according to directions po predpisih
by direction of po odredbi (koga)
under the direction of pod vodstvom

direction [-rɛksjɔ̃] féminin vodstvo, vodenje; vodilna vloga; uprava, ravnateljstvo, direkcija; smer, smernica, direktiva; figuré obrat; marine kurs; tek (reke); religion dušebrižništvo

dans la direction de, en direction de v smeri proti
dans toutes les directions v vse smeri, na vse strani
sous la direction pod vodstvom
direction générale generalna direkcija
direction suprême de la guerre vrhovno vojno vodstvo
direction du vent, du vol smer vetra, poleta
flèche féminin de direction (automobilisme) smernik
changer de direction spremeniti smer, óbrniti se, zasukati se
être chargé de la direction imeti vodstvo, voditi
détourner quelqu'un de la bonne direction zavesti koga s prave poti
prendre la direction prevzeti vodstvo; usmeriti se (de proti)

dirigent samostalnik
1. (umetniški vodja) ▸ karmester, karnagy, dirigensZasedba se bo tamkajšnjim ljubiteljem klasične glasbe predstavila pod taktirko dirigenta. ▸ Az együttes a komolyzene helyi kedvelőinek ad koncertet a karmester vezényletével.
Povezane iztočnice: stalni dirigent, častni dirigent, gostujoči dirigent, glavni dirigent, šef dirigent

2. pogosto v športnem kontekstu (vodja) ▸ vezér, kapitány, karmesterPravi dirigent na igrišču lahko svojo ekipo reši iz domala vsake zagate. ▸ Egy igazi kapitány a pályán majdnem minden szorult helyzetből ki tudja menteni a csapatát.Režiser je v bistvu dirigent celotne ekipe, v kateri so različni profili. ▸ A rendező lényegében a különböző karakterű tagokból álló csapat karmestere.Trener je dirigent, povezuje igralce, žogo in igro, pri čemer mora delati brez napak. ▸ Az edző vezér is egyben, összeköti a játékosokat a labdával és a játékkal, eközben nem követhet el hibát.

disfrazar [z/c] našemiti, zakrinkati, preobleči, maskirati, zagrniti, skriti, kamuflirati

disfrazar la bandera pod napačno zastavo pluti
disfrazar la verdad popačiti resnico
disfrazarse de moro maskirati se kot zamorec

disguise² [disgáiz] samostalnik
preobleka; pretvara; pretveza, hlimba, krinka

a blessing in disguise le navidezno zlo, sreča v nesreči
in disguise pod krinko
to throw off all disguise priti z barvo na dan
under the disguise of pod pretvezo
to travel in disguise potovati pod tujim imenom, inkognito