Franja

látast -a -o od letava: latast plot

latchkey [lǽčki:] samostalnik
ključ od hišnih vrat, patentni ključ

britanska angleščina, zgodovina latchkey vote volilna pravica podnajemnikov

latitude [lǽtitju:d] samostalnik
astronomija, geografija (zemljepisna) širina
figurativno širina, svoboda (mišljenja)
astronomija kotna oddaljenost nebesnega telesa od sončeve orbite

high latitudes pokrajine, oddaljene od ekvatorja
low latitudes pokrajine blizu ekvatorja
degree of latitude širinska stopinja
in latitude 40 N. na 40. stopinji severne širine
to allow s.o. great latitude pustiti komu veliko svobode

lay off

1. prehodni glagol
odložiti, postaviti stran
navtika usmeriti ladjo proč od obale ali druge ladje
ameriško začasno odpustiti iz službe
pogovorno opustiti, prenehati s čim
ameriško, sleng pustiti pri miru

2. neprehodni glagol
ameriško nehati z delom, izpreči

ameriško, sleng lay off! nehaj (s tem)!

Lēda -ae, f in Lēdē -ēs, f (Λήδα) Léda, Testijeva hči (Thestius, Θέστιος), soproga spartanskega kralja Tindareja (Tyndareus, Τυνδάρεος); po starejši bajki je rodila Zevsu Polidevka in Heleno, hkrati pa svojemu soprogu Kastorja in Klitajm(n)estro, po mlajši pa Zevsu, ki se ji je približal v labodji podobi, dvoje jajc: iz enega sta izšla Dioskura Kastor in Polidevk (Poluks), iz drugega pa Helena: O., H. Po njeni smrti so jo častili kot boginjo Nemezis (Nemesis): Lact. — Od tod adj. Lēdaeus 3 (Ληδαῖος) Lédin, Lédinega rodu, od Léde izhajajoč: Helena V., Hermione (Hermiona, Ledina vnukinja) V., dii (= Kastor in Poluks) O., sidera Lucan. ali astrum Mart. ozvezdje Dvojčka (= Kastor in Poluks), olores, ovum Mart., Amyclae Sil. po Ledi sloveče; pesn. = spart(an)ski, (špart(an)ski): gurges Stat., Phalanthum (= Tarentum) Mart. (ker je mesto ustanovil špartanec Falant (Phalanthus, Φάλανϑος)).

leewärts [Schiffahrt] Schifffahrt od vetra stran

leeway [lí:wei] samostalnik
odklon od prvotne smeri zaradi vetra (ladja, avion)
pogovorno zastoj v poslu

to make leeway obrniti se od prvotne smeri zaradi vetra
to make up (for) leeway nadoknaditi zaostanek

leg¹ [leg] samostalnik
noga, bedro, stegno; krača, bočnik; etapa (pri potovanju, letenju); hlačnica, nogavica, golenica (škornja); noga stola, mize
navtika ena smer pri cikcak vožnji; stranica trikotnika, tangenta, krak šestila
šport stran igrišča desno od metalca (kriket)

to be all legs nogat, dolgonog
to be off one's legs biti slab v nogah
to be on one's last legs biti z eno nogo v grobu, biti na koncu svojih moči
the boot is on the other leg resnica je čisto drugačna, razmere so se spremenile
to fall on one's legs postaviti se na noge, končno uspeti, imeti srečo
to feel (ali find) one's legs shoditi (otrok)
to get a leg in pridobiti zaupanje
to get upon one's legs razjeziti se, planiti kvišku
to get on one's hind legs postaviti se po robu, pripraviti se k obrambi
to give s.o. a leg up pomagati komu naprej
not to have a leg to stand on ne imeti se na kaj opreti, ne imeti opravičila
to have a bone in one's leg dati šaljiv odklonilen odgovor
to have the legs of biti hitrejši od koga
to have legs biti zelo hiter (zlasti ladja)
to have good sea legs ne dobiti morske bolezni, biti pravi mornar
to keep one's legs obdržati se na nogah
leg and leg enako stanje v igri, enako število točk
on one's (hind) legs na nogah, pri dobrem zdravju
to pull s.o.'s leg imeti koga za norca, šaliti se s kom
to put one's best leg foremost pohiten
to run s.o. off his legs nalagati komu prevež dela, obremeniti koga z delom
to set s.o. on his legs pomagati komu na noge
arhaično to make a leg prikloniti se
to shake a leg britanska angleščina, pogovorno plesati, ameriško, sleng pohiteti, podvizati se
to shake a loose leg razuzdano živeti
to show a leg vstati
to show a clean pair of legs zbežati
to stand on one's own legs biti samostojen, postaviti se na lastne noge
to stretch one's legs iti na sprehod
to take to one's legs popihati jo
to walk s.o. off his legs utruditi koga s hojo
black-leg slepar, stavkokaz

leg-bye [légbái] samostalnik
šport žoga, ki se odbije od igralca predno gre v gol (kriket)

légnar -ja m (bav, geleger)
1. kantir, greda na kojoj leže bačve, burad u podrumu, podvalak
2. sprava od dvije, dve paralelne grede po kojima se kotrlja bačva, bure na kola i s kola

lépati -am tehn. brusiti valjcima, pločama od mekog metala ili drveta

lésa ž
1. ljesa, lesa, vrata od letava u ogradi: iti skozi -o
2. ljesa (za sušenje voća)
3. ograda, ispletena od pruća, tor, pleter

lesén -a -o
1. drven, od drva: -i drog, klin, vijak, križ; -a embalaža, škatla, žlica; -e grablje, vile, stopnice
2. drvenast: -a koleraba, redkvica
3. drven, drvenast, drvendekast, ukočen, neokretan: prste imam čisto -e; v družbi ne bodi tako lesen

lesenjáča ž
1. drvenjara, drvena kuća
2. drvenjača, predmet od drveta
3. drvena noga: invalid z -o

lesenják m figura (čovjek, životinja) od drveta

lesníkovec -vca m jabukovača od dlvljih jabuka

lesnína ž
1. drvna materija, drvo: ličinke uničujejo -o
2. proizvodi od drveta, drvenarija: trgovina z -o

lesonít m vlaknatica, ploča od drvnih vlakana, lesonit

lesoníten -tna -o
1. od vlaknatica: -a tla
2. vlaknen, od vlakana, lesonitni: -e plošče

lesovína ž
1. drvna vlakna, dobivena od drveta brušenjem: tovarna -e, uporabljati -o za izdelovanje kartona
2. drvna materija, drvo