Franja

appōnō (adpōnō) -ere -posuī -positum

I. (ad s pomenom dodajanja) doda(ja)ti, prida(ja)ti, priložiti (prilagati): aetas... illi, quos tibi dempserit, adponet annos H., postulare id gratiae adponi sibi Ter. da se mu to šteje v uslužnost, quem fors dierum cunque dabit, lucro adpone H. štej (imej) za dobiček, vitiis app. modum Ci.; aqua et igni interdictum reo adpositumque, ut teneretur insulā T. in dodalo se je (= dodan je bil ukaz), naj...

— II. (ad s krajevnim pomenom)

1. položiti (polagati) kaj kam (tja, sem), postaviti (postavljati) kaj (k) čemu: at tu appone (sc. onus) Pl., appone hic mensulam Pl., app. rastros, appositum mensā lumen Ter., scalis appositis L., columnae machinā appositā deiectae Ci., gladium propter appositum e vagina eduxit Ci.; z dat.: Lucr., Sen. ph., app. cucumam foco Petr., candelam valvis Iuv.; s praep.: puerum ante ianuam Ter., dum ego haec appono ad Volcani violentiam Pl., dominum lavit... captiva cruentum, adpositum flavis in Simoënta vadis Pr.; occ.
a) (jedi, pijačo) postaviti (postavljati) pred koga, na mizo prinesti (prinašati, nositi), (po)streči komu s čim: quamquam adpositum est ampliter Pl., pueri, mensam (jedi) adponite Pl., cena dubia adponitur Ter., iis apposuit, quod satis esset Ci., appositā secundā mensā Ci., alicui exta app. L., pabula plenis adpone canistris V., ne panis adustus adponatur H., app. aliquid vasis fictilibus Ci., cenam in argento puro Plin. iun., aprum in epulis Plin., alicui liberos epulandos Sen. ph., appositi pisces et volucres Amm., vina adposita H., adposito Lyaeo O.; tudi o postavljanju posode na mizo: argentum ille... purum apposuerat Ci., apposuit patellam Ci., pocula adp. O.
b) (mrliča) v krsto položiti, shraniti: obiit appositusque est ad populum suum Vulg.
c) pismeno kaj kam postaviti (postavljati), kaj čemu pristaviti (pristavljati): notam epistulis Ci. ep. ali ad malum versum Ci., syllabis apicem Q., versum Naevi Gell.

2. (osebe) komu prida(ja)ti, prideliti (prideljevati), privrstiti (privrščati): custodem assiduum Ioni apposuit virgini Acc. ap. Prisc., vereor,... ne... praevaricatorem mihi apposuisse videar Ci., appositi erant custodes N., adpositi custodes T., aliquem (kot poveljnika) custodiae ad. T.; z dvojnim acc.: „custodem“, inquit, „Tullio me apponite“ Ci., eo magis adducor, ut credam Larcium... moderatorem et magistrum consulibus appositum L.; pogosto v slabem pomenu = koga napelj(ev)ati, nagovoriti (nagovarjati), k čemu, da bi kaj storil, naje(ma)ti koga: iudicem Luc., illicitatorem, mancipem Ci., calumniatores ex sinu suo (ob svoji mošnji) Ci., apponit de suis canibus quendam, qui dicat Ci., appositus erat ab isto... quidam, qui emeret Ci.; s predikatnim določilom: accusator apponitur civis Romanus Ci. — Od tod adj. pt. pf. appositus (adpositus) 3, adv. -ē

1. blizu (česa) ležeč (stoječ), bližnji: adpositi nemoris latebrae O., adposita crepido Cu. vštric nasuta; z dat.: statio, quae portae apposita erat L., regio urbi (petrae) adposita Cu. sosednja, castellum Lupiae flumini adpositum T., gentes Thraciae adpositae T. sosednja.

2. klas. le pren.
a) bližnji, blizu: audacia (fidentiae) non contrarium, sed appositum est Ci., iudicis natura noscenda est, iuri magis an aequo sit appositus Q. se nagiba bolj k strogemu pravu ali k pravičnosti; subst. (gram. in ret.) appositum -ī, n pridevnik, adjektiv, pridevek, epitet: Q.; pl. apposita -ōrum, n približevalno: Q.
b) priležen, primeren, pripraven, uporaben, sposoben: homo bene appositus ad istius audaciam Ci., adpositior ad ferenda quam ad auferenda signa Ci., cetera apposite tibi mandabo Ci. ep., dicere apposite ad persuasionem Ci. ali ad persuadendum Q., apposite scribere Gell.

Opomba: Pf. apposīvī: Pl., apposīvērunt: Ap. ap. Prisc.

approach² [əpróuč] samostalnik
bližanje, dostop, pot, vhod; zbliževanje; poskus; ukrep; stališče; način obdelave
(golf) igra okoli jamice

it was his nearest approach to crying malo je manjkalo, pa bi se bil zjokal
at the approach of day ob jutranji zarji
easy of approach lahko dostopen
to make the first approach narediti prvi korak
the castle is approached by this road do gradu se pride po tejle cesti

approche [aprɔš] féminin bližanje, približ(ev)anje; pristop, prihod; občevanje (de z); parjenje (živali); typographie vmesni prostor; pluriel dohodne ceste, vpadnice (de la ville mesta); pluriel poskusi približanja

difficile d'approche težko dostopen
à l'approche de l'hiver, du danger ob bližanju zime, nevarnosti
aux approches de la cinquantaine proti svojim petdesetim letom
lunette féminin d'approche daljnogled
travaux masculin pluriel d'approche sebični, spletkarski postopki za dosego cilja

appuyer [apɥije] verbe transitif opreti, podpreti; nasloniti; verbe intransitif sloneti, pritisniti (sur na); poudariti

appuyer sur quelque chose vztrajati na čem
s'appuyer sur opirati se na, naslanjati se na
s'appuyer sur quelqu'un (figuré) zanesti se na koga; popolnoma komu zaupati; sklicevati se na koga
appuyer une échelle contre un mur nasloniti lestev ob zid
appuyer la demande de quelqu'un podpreti prošnjo kake osebe
appuyer le pied sur la pédale pritisniti nogo na pedal
appuyer sur un mot poudariti besedo
appuyer sur le champignon (automobilisme, familier) dati plin
appuyer sur la détente sprožiti (puško)
appuyer sur la droite, à droite (automobilisme) zapeljati, zaviti na desno
(populaire) s'appuyer des aliments, des boissons jesti, piti
s'appuyer une corvée naložiti si kaj zaradi obveznosti, proti svoji volji
(populaire) s'appuyer quelque chose, de faire quelque chose (figuré) na vrat si kaj obesiti, nakopati si na glavo, nerad kaj narediti
je me suis appuyé tout le travail des absents nakopal sem si na glavo vse delo odsotnih
je me suis appuyé de venir jusqu'ici proti svoji volji sem prišel semkaj

āpuliae -ārum, f ponjave, ki so jih razpenjali nad gledališčem zoper sončno pripeko: Tert. Āpulus (slabše Appulus) 3 apulski: ager, bellum L., gens, Daunus H., pastor O.; subst. Āpulus -ī, m Apulec, preb. pokrajine Apulije: L. idr., Lucanus an Apulus anceps H.; met.: non (sum natus) in Apulis Pl. v apulski deželi; Apulce so imeli za zabite; od tod subst. Āpulia -ae, f Apulija, pokrajina ob vzhodni obali spodnje Italije (zdaj Puglia): Ci., H., L. idr.; adj. Āpulicus 3 apulski: mare Apulicum H. (Carm. III, 24, 4), Jadransko morje (nekateri: mare publicum).

aqua -ae, f

1. voda; kot prvina: ferre aquam pedibus, dare aquam manibus Pl., aër... et ignis et aqua et terra prima sunt Ci., omne corpus aut aqua aut aër aut ignis aut terra est Ci., aër, aqua, terra, vapores, quo pacto fiant Lucr., aqua viva Varr., profluens Ci., L. živa (tekoča) voda, fons aquae dulcis Ci., a. pluvia Ci., a. pluvialis O., a. aetheria (pesn.) O., a. caelestis L., H. idr. deževnica, aquam petere sacris L., aquam foras! vinum intro! Petr., os aquā implere Sen. ph., aqua inter cutem Cels., aqua supter cutem fusa Plin., aqua intercus Pl., Ci., Suet. in (pren.) Luc. ap. Non. vodenica; v pl. vode, vodovje: vapor aquarum Ci., magnitudo aquarum L., aquae longae O. vodni curki; pogosto = povodenj, poplava: hae permanserunt aquae dies complures C., tanta tempestas cooritur, ut numquam illis locis maiores aquas fuisse constaret C., aquae magnae bis eo anno fuerunt L.

2. pren.
a) morje: ad aquam Ci. ob morski obali, quos (labores) ego sum terrā, quos ego passus aquā (= terrā marique) O.; pren.: naviget hinc aliā iam mihi linter aquā O. izpluje (izide) naj mi druga knjiga; jezero: Albanae aquae deductio Ci.; reka: in aquam caeci ruebant L., Tusca aqua (= Tiberis) O., secundā aquā L. po vodi, z vodo; dež: cornix augur aquae H., aquarum agmen V. naliv.
b) pl. aquae vrelci, viri: dulces V., perennes Cu., aquarum abundantia Eutr.; zdravilna voda, zdravilni vrelec (vrelci), zdravilna kopel, toplice: ad aquas venire, esse Ci., aquae caldae Varr. ali aquae calidae Ci., L., Plin. toplice, a. medicatae Sen. ph., a. salubres T. ali a. salutiferae Mart. zdravilne vode; od tod pogosto kot krajevno ime: Aquae Baiae (= Baiae) Pr., A. Calidae L. toplice v Zevgitani blizu današnjega Tunisa, A. Albulae (gl. Albulus), A. Sextiae L. epit., Vell., Plin. toplice blizu Masilije (zdaj Aix en Provence), A. Mattiacae Amm. (= Mattiaci fontes calidi Plin.) Matijaške toplice (zdaj Wiesbaden).
c) vodovod: aquam ducere non longe a villa Ci., aquam perducere L. epit. ali aquam in urbem ducere L. o cenzorju Apiju, aqua Crabra Ci., Front. (gl. Crabra), aqua Appia Front. (gl. Appius), aqua Claudia Suet., Front. Klavdijev vodovod, ki ga je začel graditi Kaligula, aqua promissa Vell.
č) voda v vodni uri, vodna ura (= clepsydra): certis ex aqua mensuris breviores esse quam in continenti noctes videbamus C. Vodne ure so rabili pri sodnih razpravah in govorniških vajah, da so z njimi merili za govorjenje določeni čas. Od tod pren. in preg.: aquam dare Plin. iun. dati čas za govorjenje, aquam perdere Q. tratiti čas.
d) solza, voda v očeh: illis ex oculis multa cadebat aqua Pr.; v reklih: aspergere aquam (alicui) Pl. z vodo poškropiti (omedlelega) = osrčiti, oživiti koga; aquam praebere ponuditi vodo za pitje in mešanje z vinom pri obedu = pogostiti koga: qui praebebat aquam H. gostitelj, prim.: nec... unctam convivis praebebit aquam H.; aquam terramque petere ali poscere L., Cu. (γῆν καἰ ὕδωρ αἰτεῖν perzijska šega) zahtevati vode in zemlje (v znamenje podložnosti); in vento et rapidā aquā scribere Cat. (prim. καϑ' ὕδατος γράφειν) kaj za ničvredno imeti; iungere ignibus aquam Sen. tr. vodo z ognjem družiti (o tem, kar je nemogoče); aquam a pumice postulare Pl. zahtevati vode od votliča (= iskati kako stvar tam, kjer je ni mogoče dobiti); sed aqua haeret, ut aiunt Ci., in hac causa mihi aqua haeret Ci. ep. zadeva je obtičala, ne gre mi od rok; aqua et ignis kot najnujnejši potrebščini za človekov obstoj in državljansko življenje: non aquā, non igni, ut aiunt, locis pluribus utimur quam amicitiā Ci. Na poročni dan so neveste kot bodoče gospodinje od svojih ženinov dobile vodo in ogenj v znamenje zakonske zvestobe: Varr., O., Stat., Dig., P. F.; aquā et igni interdicere (alicui) Ci., C., Vell., aquā et igni arcere (aliquem) T. (ret.) odrekati komu vodo in ogenj, prepovedati uporabo vode in ognja = izobčiti koga, preklicati koga.

Opomba: Star. gen. sg. aquāī: Ci. (Arat.), V., Lucr., Prud.

Aquilēia -ae, f Akvileja, cvetoče trgovsko mesto ob starem izlivu reke Soče, ustanovili so ga Rimljani l.182 kot obrambo pred navalom severnih barbarov, pozneje glavna rim. orožarna (še zdaj Aquileia, sl. Oglej): Cl., C., L. idr. Od tod adj. Aquilēiēnsis -e akvilejski, oglejski: portorium Ci., ager L.; subst. Aquilēiēnsēs -ium, m Akvilejci, Oglejčani, preb. Akvileje ali Ogleja: L.

ara samostalnik
1. pravo (vnaprejšnje plačilo dela kupnine) ▸ foglaló, előlegOb podpisu pogodbe se plača deset odstotkov are, preostali del kupnine pa ob primopredaji. ▸ A szerződés aláírásakor tíz százalék előleget kell megfizetni, a vételár fennmaradó részét pedig az átadáskor kell kifizetni.
Posel je bil s sklenjen s podpisom pogodbe in plačilom are. ▸ Az üzlet a szerződés aláírásával és az előleg kifizetésével köttetett meg.

2. Ara (ptica) ▸ arapapagáj, ara
Odšla je v trgovino z malimi živalmi in zagledala čudovito aro. ▸ Elment egy kisállat-kereskedésbe, és meglátott egy gyönyörű arát.
Prelepa modro-rumena ara se sprehaja po vrtu in ponosno razkazuje svoje lepo perje. ▸ Egy gyönyörű kék-sárga ara járkál a kertben, büszkén mutogatva gyönyörű tollazatát.

āra -ae, f (st.lat., osk. in umbr. āsā) vsako dvignjeno mesto iz zemlje, kamenja, ruše idr.

1. grmada: ara sepulcri V., Sil., ara sepulcralis O.

2. kamnit spomenik: ad memoriam aeternitatis (exstructa) ara virtutis Ci., erigere duodecim aras ex quadrato saxo Cu., ara Lunensis Suet. iz lunskega marmorja.

3. pl. arae skalovje, kleči, poseb. kot nom. propr. Ārae Skalovine, Kleči okrog egimurskega (Aegimūrus) otoka: Varr. ap. Serv., Plin., saxa vocant Itali Aras V.

4. daritveno ognjišče, žrtvenik, nizek žrtvenik iz zemlje, kamenja, ruše, ne le v svetiščih, v taborih in na javnih krajih, ampak tudi v zasebnih hišah: Iovis ara Pl., vidi Iovis aram sanguine turparei (= turpari) Enn., ara penatium Ci., ara maxima V., O. = ara ma-gna T. Herkulov žrtvenik na Volovskem trgu (forum boarium) v Rimu, aram condere L., aras ponere V., aram dedicare Ci., aram consecrare deo Ci., simulacra arasque consecrare N., si aram tenens iuraret Ci. = med prisego so se držali žrtvenika, od tod aram tangere V. priseči (prisegati); pl. nam. sg.: filia victima aris admota L., ibat ad antiquas Hecates Perseïdos aras O., talibus orantem dictis arasque tenentem audiit omnipotens V. Pogosta je zveza arae et (ac, atque) foci, arae focique darovališča po svetiščih in hišah, državna in domača svetišča, domovina in dom, država in rodbina: in aris et focis Ci., quos tu et aras et focos relinquere coëgisti Ci., ego pulsus aris, focis, dis penatibus Ci., de aris ac focis decernere Ci., contra aras et focos arma ferre, bellum gerere Ci., aris atque focis bellum parare S., pro aris atque focis certare S., pro aris focisque dimicare L.; tudi samo: relictis aris suis trans maria sequi colonos Sen. ph.; met. pribežališče, zavetišče, zavetje (iskaje varstva so sedali na žrtvenike): tamquam in aram confugitis ad deum Ci., hic portus, haec arx, haec ara sociorum Ci., caput urbis, templum sanctitatis, aram sociorum inflammare Ci., ara tribunatūs Ci., confugere ad aram legum Ci., dextrae firma sit ara meae O., tu citius venias portus et ara tuis O.; pren. Āra Žrtvenik, ozvezdje na južnem nebu: Hyg., Nepae cernes propter fulgentis acumen Aram Ci. poet., pressa Ara O. nizko stoječi žrtvenik. — Kot nom.propr.
a) Ara Ubiōrum Žrtvenik v Ubijcih, postavljen Avgustu na čast, pozneje mesto (zdaj Bad Godesberg pri Bonnu): T.
b) Philaenōn Arae (Φιλαίνων βωμοί) Žrtvenika bratov Filenov (gl. Philaenī), pristaniško mesto ob kartaginsko-kirenski meji: S.; tudi Philaenorum arae: Mel., Plin.

Arabēs -bum, acc. pl. -bēs in nav. (gr.) -bas, sg. Arabs -bis, m (gr. Ἄραβες, Ἄραψ) Arabci, Arabec: Ci., L., H. idr., Eoi Arabes Tib. (ker so mislili, da bivajo ob robu oceana proti vzhodu), aspice... Eoasque domos Arabum pictosque Gelonos V., Arabes Scēnītae Plin., Scēnītae Arabes Amm. (Ἄραβες Σκηνῖται), ki živijo pod šotori (v južni Mezopotamiji) in jih T. (Annal. XII, 12) imenuje samo Arabes, Arabes beati.; adj. Arabs -bis arabski: pastor Arabs Pr., messor Arabs Mart.; heterocl. pl. subst. Arabī -ōrum, m Arabci: Aur., sive Getis inferre... bellum Hyrcanisve Arabisve parant V.; met. Arabēs Arabija: palmiferos Arabas reliquit O. in Arabes molles gradietur Cat. — Od tod subst.

1. Arabia -ae, f
a) (sc. terra) polotok Arabija, nav. skupaj s sirskimi stepami, južno Mezopotamijo in severovzhodnim oz. vzhodnim Egiptom: Pl., Ci. ep., Pr., Cu., Mel., Plin.
b) (sc. urbs) Arabija, mesto v Srečni Arabiji (zdaj Aden): Mel.

2. Arabiānus -ī, m Arabec (kot cogn.): Lamp., Vop.

3. Arabissa -ae, f Arabka: Hier. Adj.

1. Arabicus 3 arabski: Pl., Cu., sinus Mel., Plin. Arabski zaliv, Rdeče morje = mare Ar. Mel., lapicidinae Plin., spina Plin.; adv. Arabicē arabsko: Pl. fr., P. F.; subst. Arabica -ae, f (sc. gemma) „arabski dragulj“, menda vrsta kalcedona ali oniksa: Plin.

2. Arabius 3 (starejša in pesn. soobl. Arabicus 3) arabski: Pl., Prisc., limen Pr. (ki piše: Ārabium) z arabskimi zavesami opravljen (po drugih iz arabskega kamna, t.j. belega alabastra).

3. Arabus 3 arabski: Pl., Luc., lapis Plin.

Arabītae , gen. Arabītōn, m (Ἀραβῖται) Arabiti, ljudstvo ob rečici Arabu (Arabus): Cu.

Araxēs -is, acc. -en in -em, m (Ἀράξης) Araks,

1. reka v Veliki Armeniji, ki se izliva v Hvalinsko morje: V., Sen. tr., Lucan., Plin.; met. Poaraksovci, preb. ob Araksu: Stat.

2. reka v Perzidi: Cu.

Arbēla -ōrum, n (Ἄρβηλα) Arbele, naselje v severovzhodni Asiriji ob levem bregu Tigride; tu je 1.X.331 Aleksander Vel. premagal Darija: Cu., Amm.

arbustus 3 (arbōs)

1. z drevjem zasajen: ager Ci., Plin., locus Col.

2. na drevo postavljen, k drevesu privezan: vitis Plin.; pren.: arbustiores res Tert. trdnejše, varnejše okoliščine. Od tod subst. arbustum -ī, n drevje, drevesni nasad, sadovnjak: Ca., Lucr., H., pratis et vineis et arbustis res rusticae laetae sunt Ci., ipsa (te) haec arbusta vocabant V.; pren.
a) trtje, vinograd, v katerem se vinska trta vzpenja ob drevju (vinea je vinograd, v katerem se trte plazijo po tleh ali pa so oprte s koli): Ca., L. idr., cum me arbustum videre (= vidērunt)... incidere falce V., expressa arbusto (dat.) convicia H. (če je kdo po pomladnem enakonočju še rezal v vinogradu, so se mu rogali s klicem: kukuk!).
b) o raznem drugem drevju: cumque satis arbusta O. setvišče in gozd, non omnes arbusta iuvant V. grmovje.

arcus, st.lat. arquus, -ūs, m

1. lok (za proženje puščic): Diana sinistra manu retinebat arcum Ci., humeris... suspenderat arcum venatrix V., cervos cohibere arca H., arcus Scythicus S. fr., arcum intendere Ci. ali adducere V. napeti; pren.: cum... intentus est arcus in me unum Ci. ko je meni edinemu pretila nevarnost; met.: arcus Haemonii (ozvezdje Strelca) O.

2. mavrica: arcus ex nubibus efficitur quodammodo coloratis Ci., Frusinone arcus solem tenui linea amplexus est L., et bibit ingens arcus V., arc. pluvius H., imbrifer Tib., caelestis Plin., hibernus Val. Fl.

3. obok, svod: (specus) efficiens humilem lapidum compagibus arcum O., pumice vivo... nativum duxerat arcum O., habitabat ad arcum veterem Petr. pri starih vratih; pren. slavolok (zmage): Plin. iun., Suet., arcus propter aedem Saturni ob recepta signa... dicatur T., arcus veteres Iuv.

4. pren.
a) vijuga, krivina, zavoj: arcus aquarum O., (anguis) sinuatur in arcus O., sinus Haemoniae curvos falcatus in arcus O., portus curvatur in arcum V., arcus sellae T.; mat. (krogov) lok: Col., Sen. ph., via quinque per arcus O. skozi petero pasov (na obnebju).
b) zatič, zapiralna kljuka: hic ponite... arcūs oppositus foribus minaces H. (Carm. III, 26, 7; po drugih: arcūs = lok in puščice).

Opomba: Star. gen. sg. arquī: Lucr. in Arcī (mavrice): Ci.(De nat. deor. III, 20, 51); star. nom. pl. arcī: Varr. ap. Non.; dat. in abl. pl. ni pri klas. avtorjih, šele poklas. abl. pl. arquīs: Tert. in arcubus (da se loči od arcibus: arx): Veg., Serv., Sid., Vulg.; Arcus kot f: Enn. ap. Prisc.

ārdēscō -ere -ārsī (incoh. glag. ārdēre)

1. vž(i)gati se, vne(ma)ti se, vzplamte(va)ti: ardescunt caelestia templa Lucr., arsit arundo V., Iuppiter timuit, ne conciperet flammas longusque ardesceret axis O., (sucinum) rapacissimum ignium... celerrime ardescens Plin., in labris eius ignis ardescit Vulg.; occ. zažare(va)ti, ožariti (ožarjati), zasvetiti se: fulmineis ardescunt ignibus undae O., graviore aestu ardescere T., aëris aestus ardescunt Cael.; pren.: pugionem... in mucronem ardescere iussit T. v svetlo konico zašiliti, cum... Marcellus... voce voltu oculis ardesceret T. ko je vzplameneval.

2. pren. strastno vzplamteti, vne(ma)ti se, razvne(ma)ti se; abs.: quibus haec rabies auctoribus arsit Lucan., ardescente pugnā T., quaestus ardescebant T., proelium atrox arsisset T., fremitus ardescit equorum T.; z abl.: cuppedine, Venere Lucr., caede O., libidinibus T.; z naznačeno smerjo: ardescit vulgus in iras O. se razsrdi, se vda jezi, ut... ardesceret in nuptias incestas T. da bi se začel poganjati za..., ard. in libidinem Aug., ad imitationem eius Sen. rh.; occ. vneti se od ljubezni do koga, vzplamteti v ljubezni do koga: ardescit tuendo (ob pogledu) Phoenissa V., arsit Atrides... virgine rapta H., comptos arsit adulteri crines... mirata... Helene H. vzplamtela je v ljubezni, občudujoč... kodre...

ārdor -ōris, m (ārdēre)

1. žar, požar, vročina: solis Varr., Ci., Lucr., caeli ali caelestis Ci., domus meae Ci., ignium, flammarum, flammeus, fervidus Lucr.; v pl.: solis ardores Ci., S. sončna pripeka, aëris sonitus et ardores Ci. donenje in zažarevanje = grom in blisk, faces et ardores Sen. ph. žarenje neba; pren. vroče podnebje, vroči pas: procul ab ardoribus S., Libanus inter tantos ardores opacus T.

2. pren.
a) žar, ogenj, lesk, migljanje: vultuum Ci., oris Vell., oculorum Ci., Q., ardor ex oculis micat Lucr. ogenj šviga iz oči, ardor stellarum Ci., Sirius V., ardor officit oculis Hyg.
b) ogenj, ognjevitost, ognjevit pogum, gorečnost, goreče poželenje, strast: ardor ille me urget Ci. mučni nemir, sive voluptas est, sive est contrarius ardor Lucr. bodisi slast, bodisi nasprotna „strast“ (= bol), dīne hunc ardorem mentibus addunt? V., ardor et vis T. silna vnema; s subjektnim gen.: civium H. besnost, upor, militum, belli L., ardor animi L. ali animorum Ci., L. ali ardores animorum Ci. navdušenje ali strast, ardor amoris Ci. ogenj ljubezni, cupiditatum omnium ardore restincto Ci.; z objektnim gen.: ardor pugnandi L. goreča bojaželjnost, edendi O. huda lakota; s praep. ad nam. objektnega gen.: ardor mentis ad gloriam Ci., ardoris aliquid ad bellum armaque invenire, ardor ad dimicandum, ad obsidendos Veios L.
c) occ. ogenj (žar) ljubezni, (goreča) ljubezen: resederat ardor O., ardorem dissimulare suum Tib.; z objektnim gen. (do koga): virginis, Iöles O., aut puellae candidae aut teretis pueri H.; met. ljubljena oseba, ljubljenec, ljubljenka: haec meus ardor erit O., tu primus et ultimus illi ardor eris O.
č) silna obteženost, obremenjenost: in maximo infamiae suae ardore Val. Max. ob veliki, hudo ga težeči sramoti.

Arelāte -is, n: C., Mel., Suet., Aus. ali Arelās -ātis, f: Aus., Prud., Sid. Arelata, mesto v Narbonski Galiji ob Rodanu (zdaj Arles). Od tod adj. Arelātēnsis -e arelatski: ager Plin.; subst. Arelātēnsēs -ium, m Arelačani, preb. Arelate: Dig.

Argēī -ōrum, m Argeji,

1. 24 kapelic (po 6) v štirih mestnih tribuah, kjer so pontifiki 16. in 17. III. opravljali ali dajali opravljati spravne daritve: Varr., O., loca sacris faciendis, quae Argeos pontifices vocant L.

2. 24 človeških podob iz bičja, ki so jih Vestalke vsako leto 15. V. svečano (ob navzočnosti pontifikov in oblastnikov) vrgle s Količastega mostu (Pons sublicius) v Tibero (po mnenju starodavnikov spomin na nekdanje človeške žrtve): Enn. ap. Varr., Varr.; prim. O. (Fast. V, 621 in nasl.).

argent [aržɑ̃] masculin srebro; denar; srebrna barva

d'argent srebrn (tudi figuré)
pièce féminin d'argent srebrnik
argent en caisse blagajniška gotovina
argent blanc srebrn denar
vif argent živo srebro
argent (au) comptant gotovina
argent immobilisé dobro naložen denar
argent monnayé, sonnant kovani denar
argent de poche žepnina
argent vierge čisto srebro
marché masculin d'argent denarni trg
rareté féminin d'argent pomanjkanje denarja
somme féminin d'argent denarna vsota
homme masculin d'argent sebičen človek
je n'ai pas d'argent sur moi nimam denarja pri sebi
il en a pour son argent lahko je zadovoljen s tem, prišel je na svoj račun
l'argent n'a pas d'odeur vseeno je, odkod prihaja denar
déposer son argent en banque deponirati, vložiti svoj denar v banki
il en fut pour son argent bil je ob svoj denar
je suis à court d'argent sem v denarni stiski
l'argent est rare za denar je trda
l'argent lui fond dans la main denar se mu (kar) stopi v roki, mu gre hitro iz rok
il fait argent de tout on vse spravi v denar
gagner de l'argent (za)služiti denar
jeter l'argent par les fenêtres denar metati skoz okno
manger de l'argent izgubiti denar (pri kaki stvari)
manquer d'argent biti v stiski za denar
payer en argent comptant plačati (takoj) v gotovini
payer en argent frais plačati v bankovcih (ne v obveznicah)
placer de l'argent à long terme naložiti denar dolgoročno
prélever de l'argent dvigniti denar
prendre quelque chose pour argent comptant naivno, slepo kaj verjeti
prêter de l'argent posoditi denar, dati posojilo
toucher de l'argent dobiti, prejeti denar
vous ne verrez pas la couleur de son argent on vam ne bo plačal
nous en voulons pour notre argent hočemo priti na svoj račun
le temps c'est de l'argent (proverbe) čas je zlato