Franja

víhati to turn up

víhati si brke to twirl one's moustache
víhati nos (figurativno) to turn up one's nose
víhati si rokave to roll up one's sleeves

víhati (rokave) retrousser

vihati nos allonger le nez, faire la moue, rechigner
vihati si brke tortiller (ali retrousser) sa moustache
vihati se se courber (en arrière), se recourber, se replier

víhati (rokave) arremangar

vihati nos torcer (ali arrugar) las narices
vihati se doblarse hacia atrás

víhati -am nedov., гну́ти гну недок.

• víhati nós задира́ти но́са

víhati -am nedov. a sufleca
□ vihati nos ekspr. a strâmba din nas

vindicō (vendicō) -āre -āvī -ātum (vindex; gl. to slovo)

1. lastiti si, svojiti si, prisvojiti (prisvajati) si, pripisati (pripisovati) si; z dat., poseb. sibi: Val. Max., Sen. ph., Q., Iust. idr., ceterarum rerum, quae sunt in oratore, partem aliquam sibi quisque vindicat Ci., prospera omnes sibi vindicant, adversa uni imputantur T., Africa Punicum malum cognomine sibi vindicat Plin., hoc volumen … Pythagorae pertinax fama antiquitatusque vindicant Plin.; brez dat.: non nobis solum nati sumus ortusque nostri partem vindicat patria Ci., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N.; s predik. acc.: Homerum … Clii suum vindicant Ci.; prim.: omnia pro suis vindicare Ci., civitas eam laudem pro sua vindicat Ci.; pesn.: (sc. Iuppiter) vindicat antiquam faciem O. si nadene (vzame zase) zopet prejšnjo podobo; nam. dat. acc. s praep. ad: victoriae maiore parte ad se vindicatā L., ad se sui belli vindicare decus L.; pesn. z inf.: vindicat hoc Pharius dextrā gestare satelles Lucan.

2.
a) sodno (pred sodiščem) (pri)lastiti si, svojiti si, prisvojiti (prisvajati) si kaj kot last, od sodnika zahtevati prisoditev česa ali koga, zahtevati osebno svobodo za člana rodbine (ki se mu ta krati), (pred sodiščem) zahtevati osvoboditev člana družine (tak pravni postopek je bil povezan s simboličnimi dejanji: sporne stvari se je s palico ob izrekanju slovesnega besedila dotaknil najprej tožnik, za njim pa še toženec): ni iudicatum facit aut quis endo eo in iure vindicit (gl. opombo spodaj) Tab. XII ap. Gell., ita vindicatur Virginia spondentibus propinquis L., ut … vindicari puellam in posterum diem pateretur L. da se ji prisodi svoboda, da se osvobodi, profecti (sc. stranki) simul in agrum de quo litigabatur, terrae aliquid ex eo, uti unam glebam, in ius in urbem ad praetorem deferrent et in ea gleba, tamquam in toto agro, vindicarent Gell. (prim. vindiciae 2.); z dostavkom in libertatem: me vindicantem sponsam in libertatem L.; pren.: agerent tecum lege primum Pythagorei omnes atque Democritii ceterique in iure vindicarent physici Ci.
b) metaf. sploh osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati), rešiti (reševati), starejše oteti (otevati, otimati); z dostavkom in libertatem: vindicare se (vindicare Galliam) in libertatem C., privatus in libertatem rem publicam vindicavit Ci., ex dominatu Ti. Gracchi in libertatem rem publicam vindicare Ci., ut patriam ex servitute in libertatem vindicaret N.; brez dostavka in libertatem: Plin., Vell. idr., ut se aliquando ac suos vindicaret Ci., dura ad saxa revinctum vindicat Alcides O., me nulla excusatio vindicat labore Ci., familiam ab interitu vindicare Ci., sed ab hoc necessitate vos fortuna egregie vindicat L., naves vindicavit a periculo Auct. b. Alx., se ex suspicione tanti sceleris … vindicavit Ci. rešil (opral) se je suma … , se ad aliquem vindicare svoji obveznosti do koga zadostiti (zadoščati, zadoščevati, zadostovati), izpolniti (izpolnjevati) svojo obveznost do koga: ut se aliquando ad suos vindicaret Ci.; abs.: mare vindicatum Vell., laudem absolutus vindicatusque est Plin. iun. (o obtožencu); tudi = pridrž(ev)ati (si): locum praecipuum sibi inter amicos vindicare Plin. iun.; occ. braniti koga (kaj) proti čemu, pred kom (čim), zoper kaj, obraniti koga (kaj) česa, pred kom, čim, ubraniti koga, kaj, (za)ščititi koga, kaj, (ob)varovati koga česa, pred kom, čim: tanta universae Galliae consensio fuit libertatis vindicandae C., potentiam Chrysogoni non modo infirmari, verum etiam vindicari oportere Ci., nihil nobis relictum est, nisi quod armis vindicarimus L., rusticis … partem cibariorum per hiemem vindicare Col. ohraniti; nav. s praep. ab: Varr. idr., nos a verberibus, ab unco, a crucis terrore vindicabunt? Ci., vindicare pecuniam a tributis Ci., aliquem a miseriis morte Ci., laudem summorum oratorum ab oblivione hominum Ci., terram a populationibus Cu., vindicatae ab iniuriis magistratum provinciae Vell., capillum putant … a canitie vindicari, si … Plin., salis natura … corpora … defuncta etiam a putrescendi tabo vindicans Plin.; s samim abl.: ad vindicandam maximis periculis rem publicam Vell.

3.
a) (za krivico, storjeno rodu) napovedati ali zahtevati krvno maščevanje, s kaznijo nastopiti proti komu, kaznovati, naložiti (nalagati) komu pokoro: credis te satis esse vindicatum? Mart.; brezos.: fateor … in cives militesque esse severe et vehementer vindicatum Ci., in quos eo gravius Caesar vindicandum statuit C., nisi vindicatum (sc. fuerit) in noxios S., vindicandum in eos, qui hosti prodidere rem publicam non manu neque vi, … verum quaestionibus S.; abs.: nisi vos vindicatis Ci., populum hortari ad vindicandum S.
b) metaf. vindicare aliquid kaznovati kaj, redko = prepovedati (prepovedovati), (u)braniti, preprečiti (preprečevati), zabraniti (zabranjevati): maleficia, peculatum, scelera Ci., peccata L., ut quaeque res turpissima, sic maturissime vindicanda est Ci., improborum consensio omni supplicio vindicanda est Ci., iste dolus malus legibus erat vindicatus Ci. prepovedana, facinus … fortasse adhuc in nullo vindicatum Ci., omnia, quae vindicaris in altero, tibi ipsi vehementer fugienda sunt Ci. kar karaš, urbium damna principis munificentia vindicat Vell. preprečuje = poravna(va); occ. maščevati: qui necem Crassi vindicet, ultor erit O., vindicare crudelitatem Ci., sociorum (objektni gen.) iniurias L., iniurias suas manu (s silo) S., offensas vindicet ense suas O., mortem alicuius Plin., caedem patris, scelus Iust., torus vindicatus Sen. tr. (s smrtjo prešuštnika), vindicabitis vos (sc. Germanicum) T.; vindicare se de (ab) aliquo maščevati se nad kom ali komu: se de fortuna praefationibus Plin. iun., me ab illo … vindicare Sen. ph.; v pass.: quantā saevitiā opus erat, ut Sulla de Mario vindicaretur Fl.

Opomba: Star. in prvotna soobl. po 3. konjugaciji vindicit: Tab. XII ap. Gell.

virus samostalnik
1. (povzročitelj bolezni) ▸ vírusGripo povzroča virus, ki okuži dihalni sistem, nos, grlo in pljuča. ▸ A légzőszerveket, az orrot, a torkot és a tüdőt megfertőző vírus okozza az influenzát.

2. (v računalništvu) ▸ vírus, számítógépes vírusKo je virus okužil en računalnik v omrežju, se je samodejno začel širiti na druge, ki so bili povezani v isto omrežje. ▸ Amikor a vírus megfertőz egy számítógépet a hálózatban, automatikusan átterjed a többi, ugyanabba a hálózatba csatolt gépre is.
Povezane iztočnice: izsiljevalski virus

3. (hitro rastoč trend) ▸ vírus, trend
Med delavkami razsaja virus bolniških izostankov z dela. ▸ A dolgozók között terjed a betegség miatti, a munkából való távolmaradás vírusa.
Opažam, da ko se v dvorani vzpostavi ta energija, ta virus smeha, se zgodi nekaj fantastičnega. ▸ kontrastivno zanimivo Megfigyeléseim szerint amikor a csarnokban felszabadul ez az energia, felharsan a nevetés, valami fantasztikus megy végbe.
Virus socialnega nezadovoljstva na Kosovu je zelo nevaren. ▸ Nagyon veszélyes a társadalmi elégedetlenség vírusa Koszovóban.

visôko adv. alto, in alto; altamente:
visoko dvigniti zastavo levare alta la bandiera
visoko peti cantare con voce alta
šport. visoko premagati nasprotnika sconfiggere duramente
visoko doneče besede parole altisonanti
preseliti se visoko na sever trasferirsi nel lontano nord
pren. visoko nositi nos darsi delle arie, montare in superbia
pren. povzpeti se visoko v družbi, visoko splezati salire in alto, raggiungere alte posizioni, cariche
biti visoko nad drugimi superare, avanzare di molto gli altri
PREGOVORI:
kdor visoko leta, nizko pade chi troppo in alto sal, cade sovente precipitevolissimevolmente

vitiōsus 3, adv. -ē (vitium)

1. poln napak (hib, pomanjkljivosti), nepopoln, napačen, pomanjkljiv, hibav, hiben, hibast, pokvarjen, bolehen, bolan ipd.: nux Pl. piškav, pecus Varr., locus corporis vitiosus scabie Col., regiones Vitr. nezdravi (naspr. salubres), aedes Icti. poškodovane (naspr. incolumes), se habet membrum tumidum vitiose Ci. je bolan; pren.: vitiosas partes rei publicae exsecare, sanare Ci. ep.

2. metaf.
a) poln napak (hib, pomanjkljivosti), napačen, pomanjkljiv, hibav, hiben, hibast, nepopoln, kot adv. tudi napak, narobe: suffragium, lex Ci., ne vitiosum opus fieret Ci., exemplum Corn., quae vitiosa putavi, emendaturis ignibus ipse dedi O., cacozeli et antiquarii, diverso genere vitiosi Suet., vitiosissimus orator Ci., recte aut vitiose concludere Ci., illud vero idem Caecilius vitiosius Ci., vitiosissime usurpare Col.; vitiosum est z inf.: Lact.
b) nravno, moralno popačen, izprijen (izpriden), izprijen (sprijen), pregrešen, hudoben: Pl., Ca. ap. Gell., Mart. idr., si, qui audierunt, vitiosi essent discessuri Ci., non sunt vitiosiores quam plerique, qui … Ci., aetas parentum … tulit nos nequiores, mox daturos progeniem vitiosiorem H., inter summam vitiorum dissimulationem vitiosissimus Vell., vitiosa et flagitiosa vita Ci., luxuries est vitiosa atque turpis Ci.
c) (kot t.t. avgurskega jezika) napačno (v napačni obliki, na napačen način), poseb. proti avspicijam izvršen, storjen ali izvoljen: Tab. XII ap. Ci. idr., consul Ci., dictator L., collega … , quem ipse fecit sua nuntiatione vitiosum Ci., in dira et vitiosa incurrimus Ci., vitiose ferre leges Ci. z napako v obliki, v napačni obliki.

vītulor -ārī (ljudska etim. je besedo izpeljevala iz victōria zmaga, toda nastala je iz osnovne obl. *vī-tulus, ki je sestavljena iz vzklika radosti *u̯oi [prim. gr. εὐοῖ juhu] in glag. tulō -ere; prim. tudi Vītula) veseliti se, zganjati veselje, veselo proslavljati, veselo ukati, veselo peti, peti zmagoslavno pesem, peti hvalno pesem (hvalnico), obhajati veselo slovesnost: Enn. ap. Fest., vitulantes Naev. fr., ut in venatu vitulantis ex suis lucis nos mittat poenis decoratas feris Naev. ap. Non., in Clastidio „vitulantes“ a Vitula Naev. ap. Varr., in sacrificiis quibusdam Varr. ap. Macr., Iovi lubens meritoque vitulor Pl. Jupitru … žrtvujem zahvalni dar, Jupitru se … zahvaljujem.

vlečenj|e [é] srednji spol (-a …) das Ziehen; tehnika das Ziehen (globoko Tiefziehen, mokro [Naßziehen] Nassziehen, palic Stangenziehen)
šoba za vlečenje die Zugdüse
postopek z vlečenjem skozi šobe das Düsenziehverfahren
figurativno vlečenje za nos die Nasführung

vleč|i¹ [é] (-em) povleči/potegniti

1. predmet po tleh, potezo, črto, krog, pištolo, za lase: ziehen (dol niederziehen, herunterziehen, hinunterziehen, gor emporziehen, hinaufziehen, heraufziehen, narazen aufziehen, [auseinanderziehen] auseinander ziehen, s seboj mitziehen, v ziehen in, ven hinausziehen), kaj težkega za seboj: schleifen, schleppen (naprej weiterschleppen, nazaj zurückschleppen); z veliko težavo z rokami: zerren (dol heunterzerren, okoli herumzerren, ven herauszerren)
tehnika globoko vleči tiefziehen
tehnika votlo vleči hohlziehen
tehnika volno: strecken
vleči besede pri govorjenju: gedehnt sprechen
vleči črve iz nosu komu figurativno (jemandem) ein Loch in den Leib fragen, Würmer aus der Nase ziehen
vleči dreto (schnarchen), am eigenen Ast sägen
vleči noge za seboj hatschen, sich (irgendwohin) schleppen
vleči pipo/cigareto an einer Pfeife/ Zigarette ziehen
vleči iz koga informacije: (jemanden) aushorchen, (jemanden) auspressen (wie eine Zitrone)
vleči na barvo einen Farbstich haben
(na rdeče einen Rotstich haben, na modro einen Blaustich haben)
vleči na ušesa lange Ohren haben
vleči pred sodišče vor den Richter bringen
vleči za lase an den Haaren ziehen
vleči za nos koga (jemanden) verkohlen, nasführen, foppen
vleči za seboj nachziehen, hinter sich herziehen, nachschleifen, mitschleifen, trmastega otroka: mitzerren, (imeti kot spremstvo) im Schlepptau haben
vleči za vse niti da bi kaj dosegel: Beziehungen spielen lassen

2. (težko nositi) sich abschleppen mit

3. pomorstvo schleppen, bugsieren

vléči to draw, to drag; to pull, to haul; to lug; to trail; to stretch; (mrežo) to trawl; (po blatu) to draggle; (ladjo) to take in tow; (zavlačevati) to protract

vléči se to drag (oneself); to trail; (zaostajati) to straggle; (zavlačevati se) to drag on; (težko hoditi) to trudge
vléči noge za seboj pri hoji to scuff
vléči vrv to haul at a rope
to bo vleklo (figurativno) this will be a point of attraction
vléči koga za nos (figurativno) to make a fool of someone, to lead someone by the nose
vléči na uho (figurativno) to listen to
krilo se ji vleče po tleh her skirt trails on the ground
ta dimnik ne vleče this chimney does not draw
tukaj vleče (je prepih) there is a draught here, it is draughty here
vléči na zeleno (barvo) to incline to green
vléči dreto (smrčati) to snore
prav nič me ne vleče, da bi šel I don't feel the least urge to go
vojna se vleče the war is dragging on

vléči (vléčem)

A) imperf. ➞ vlačiti

1. tirare:
vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
vleči črto tirare una linea

2. trascinare, strascicare:
težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

4. mettersi, vestirsi:
vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

5. gastr. stendere (la pasta)

6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

7. tirare, fumare:
vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
vleči sapo vase inspirare l'aria

8. (sesati, piti) succhiare, bere:
vleči dudo succhiare il ciucciotto

9. (pihati) soffiare:
hladno vleče soffia un vento freddo

10. (odvajati dim) tirare:
dimnik dobro vleče il camino tira bene

11. pren. dilungare:
vleči s poročilom dilungare la relazione

12. attirare, attrarre:
morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

13. (varati) ingannare; pog. fregare:
zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

15. vleči na tendere a:
vleči na sivo tendere al grigio

16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

17. metal. trafilare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
pren. dreto vleči russare, ronfare
pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. vleči na uho origliare
pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
vleči po tržaško parlare triestino
žarg. motor vleče il motore tira
obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
tukaj vleče qui c'è giro d'aria
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

1. strascicare:
obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

3. prolungarsi, trascinarsi:
spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

4. stendersi:
vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

5. impegnarsi, battersi per:
vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto

vleč|i se [é] (-e se) kam: sich ziehen (gor sich hinausziehen …); figurativno dogajanje, sestanek: sich in die Länge ziehen, sich hinziehen, čas: dahinkriechen, dahinschleichen; megla: kriechen
vleči se ven sich herausreden
pustiti se vleči za nos sich für dumm verkaufen lassen

vōciferātiō -ōnis, m (vōciferārī) glasno klicanje, kričanje, vpitje (na pomoč, na pomagaj), klic, krik, vek, vekanje, tarnanje, javkanje, javk: Corn., L., Sen. rh., Sen. ph., Ps.-Q., Q., Fl., Icti., Iust. idr., quanta hic vociferatione fertur: ei miserae mihi! Afr. fr., an te L. Flavi ceterorumque de T. Herennio vociferatio commovebat? Ci., post hanc illorum vociferationem Ci., nam in ipso sermone hoc et vociferatione mortua est Ci., qua vociferatione in ceteris iudiciis accusatores uti consuerunt, ea nos hoc tempore utimur qui causam dicimus Ci., omisere veriti, ne id facere tumultuantium vociferatione prohiberentur Cu., nam quis hominum clarius aut tanta vociferatione bestiam vel furem praedicat quam iste latratu Col., exstant Catonis in censura vociferationes mulieribus statuas Romanis in provinciis poni Plin., magnaque vociferatione latrones tenere clamavit Petr., senatum per praecones propere convocavit lacrimisque et vociferatione miseratus est condicionem suam Suet.

vocō -āre -āvī -ātum (vōx)

1. brez obj. (po)klicati: nec sese dedit in conspectum, quamquam vocabam Enn., quis vocat? Plin., vin vocem huc ad te? Voca! Pl.; pren.: quo fata vocas? V. kam kličeš usodo = kaj zahtevaš od usode?, quo dura vocat Fortuna, sequamur V., qua vocat ira O., quo subita vocasset res L., quocumque vocasset defectionis spes L.; trans.
a) (z notranjim obj.) klicati: nomen viri O., Paeana voco O. kličem „Pajan“, Phaëthonta vocant O. kličejo „Faetont“; (z zunanjim obj.) (po)klicati, pozvati (pozivati), priklicati (priklicevati): suos clamore V., summā Thesea voce voco, caeruleum Tritona vocat O., nomine (po imenu) quemque vocans V., spero (sc. te) … nomine Dido saepe vocaturum V. da boš … klical Didono po imenu, da boš klical … Didonino ime, vocare comites O., pueris vocatis H., vocare concilium V., O., contionem (nam. milites ad contionem) T., senatum L. ali patres V. sklicati (sklicevati); pesn.: vocare auxilium (na pomoč) V., pugnas (na boj, v boj) V.; na vprašanje od kod?: milites ab operibus C. odpoklicati, magnam iumentorum atque hominum multitudinem ex omni provincia C.; na vprašanje kam? ali čemu?: Dumnorigem ad se vocat C., vocare milites ad arma Ci., C., N., ad concilium milites L. ali ad contionem milites L., Iust. sklicati, consul ad consilium vocavit L. je sklical vojni svèt, je sklical bojni posvet, vocare in senatum L., in templa V., in arma V., aliquem auxilio (na pomoč) T.; pren.: si te fata vocant V., nos alias hinc ad lacrimas eadem horrida belli fata vocant V. = grozna vojna usoda nas kliče od tod, da pokopljemo druge, ki so prav tako padli v boju, cornix plenā pluviam vocat improba voce V. kliče dež = naznanja dež, votis vocare imbrem V. izprositi dež, vocare zephyros V., aurae vela vocant V. sape (vetrovi) čakajo na jadra = so ugodne (primerne) za jadranje; od tod: ventis vocatis ibitis Italiam V. ko boste dobili (imeli) ugoden veter, agmine remorum ventisque vocatis V. z vsemi vesli in jadri.
b) klicati = (po)imenovati, nazvati (nazivati), nasloviti (naslavljati): quae si tu alio nomine vis vocare Ci. fr. ap. Aug., oppidum … Britanni vocant, cum silvas impeditas vallo atque fossa munierunt C., extemplo cum classe profectus Leucadem ad Heraeum quod vocant naves adplicuit L. kakor ji pravijo, vocare nomina maiorum T., infantem nomine matris vocavit V., patrioque vocat de nomine mensem O.; z dvojnim acc.: Enn. ap. Varr. idr., aedificia … , quae mapalia illi vocant S., alii alios timidos vocant S., quem Romani deinde vocaverunt Inuum L., (sc. amorem) coniugium vocat V., me miserum vocares H., lapis, quem Magneta vocant patrio de nomine Graeci Lucr., Bruttiosque se ex nomine mulieris vocaverunt Iust.; v pass. imenovati se, ime biti komu: qui vocare? Ter. kako te kličejo?, kako ti je ime?, ego vocor Lyconides Pl., iam lepidus vocor Ter., fundus, qui Sabinus vocatur Ci., in porticu, quae Poecile vocatur N., patiens vocari Caesaris ultor H., sive tu Lucina probas vocari H., neu Troas fieri iubeas Teucrosque vocari V. ne daj, da bi … = ne sili jih, da bi se imenovali Tevkri.
c) ogovoriti (ogovarjati), nagovoriti (nagovarjati): sermone communi vocabat Petr.

2. occ.
a) (na pomoč) (po)klicati, pozvati (pozivati) koga (poseb. bogove), ponižno, pohlevno (po)prositi, naprositi (naprošati) koga, klicati k bogovom, bogove: vocibus (glasno) vocare Iust., levare … pauperem … vocatus atque non vocatus audit H., me voce (glasno) vocantem V., vocare deos H., deos hominesque, Lucinam O., patriosque vocavi voce deos V., voce vocans Hecaten V., magnā manes ter voce vocavi V. (poslovilni klic umrlemu), vocare cetera sidera T., auxilio vocare deos V., divos in vota V. ob zaobljubah klicati k bogovom, obljubiti (zaobljubiti se) na bogove oz. pri bogovih (po drugih: klicati bogove, naj zaužijejo zaobljubljene žrtve), fratrem … in vota vocavit V. je z (za)obljubami poklical svojega (mrtvega) brata (na pomoč), votis vocari V. z obljubami se dati pregovoriti k uslišanju prošnje (prošenj), opemque dei non cassa in vota vocavit V. prosil je božjo pomoč, da bi (za)obljube ne bile zaman (brezuspešne), vobis (sc. diis) in verba vocatis O. poklicavši vas za pričo govorjenim besedam.
b) (pred kako oblast, poseb. pred sodišče) (po)klicati, pozvati (pozivati): tribuni consulem in rostra vocari iusserunt Varr. ap. Gell., vocat te dictator L., vocare aliquem in ius, in iudicium Ci. ali ad iudicium Q., aliquem ex iure manum consertum vocare (gl. II. cōnserō).
c) (na gostijo, v goste (gosti), na obed) (po)vabiti, (po)klicati, pozvati (pozivati): si quis esum me vocat Pl., esum vocatus Ph., vocare aliquem ad cenam Ter., Ci. ep., ad prandium vulgo vocati Ci., vocare aliquem ad pocula O., deos ruris ad sacra O., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci.; samo vocare (aliquem): convivam Pl., me vocato Pl., spatium vocandi dabitur plurimum Ter. vabiti v svate, eos vocabat, quorum mores a suis non abhorrerent N., (sc. Agrippinam) vocare desiit Suet., bene vocas Pl. (tako pravi tisti, ki odkloni povabilo na obed =) hvala, ne morem sprejeti = sem že povabljen (prim.: locata est res in opera locata est Pl.).

3. metaf.
a) (prijazno) (po)klicati, pozvati (pozivati), (po)vabiti: quod me ad vitam vocas Ci. ep., quam in spem me vocas? Ci. ep. kako upanje mi daješ (vzbujaš)?, vocare servos ad libertatem L., nox fessos ad quietem vocabat L., vocat auster in altum V. vabi k odplutju (izplutju), cursus in altum vela vocat V., quo cuiusque cibus vocat atque invitat euntis Lucr., feriae, quae me ad studium vocent Ph.; pesn. z inf.: sedare sitim fluvio vocabant Lucr.; occ. (sovražno ali h kaki sovražni dejavnosti) pozvati (pozivati), (raz)dražiti, razvne(ma)ti, izzvati (izzivati), spodbuditi (spodbujati): cum hinc Aetoli, haud dubii hostes, vocarent ad bellum L., cum ipso anni tempore ad gerendum bellum vocaretur C., cantu vocat in certamina divos V., vocare populum Romanum armis T., vocare hostem V., T., voca ventos V. = skušaj jih prehiteti, illum aspice contra, qui vocat V. ki poziva na dvoboj (k dvoboju), vocare ad pugnam T., ad deditionem L.; pren.: adrogantiā vocare offensas T. prizadevati žalitve, razžaliti ali nakopa(va)ti si mržnjo.
b) (koga ali kaj kam, v kak položaj ali kako duševno stanje) spraviti (spravljati), postaviti (postavljati), potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, pripraviti (pripravljati) do česa: sanguine in corpora summa vocato O. ko je kri stopila (pridrla) na površje telesa, me ad Democritum vocas Ci. kažeš mi Demokrita, napotuješ me na Demokrita, vocare cuncta ad senatum T. dodeliti (dodeljevati) senatu, vocare aliquem ali aliquid ad calculos (gl. calculus) Val. Max., aliquid ad computationem Plin. iun. kaj (z)računati, preračunati (preračunavati), aliquem ad rationem reddendam Q. koga poklicati (vzeti) na odgovor, verba sub iudicium O. vzeti v natančen (podroben) pretres, ad poenam vocare natos V. ali caput imperii T. v strah vzeti, kaznovati, pokoriti, aliquid in periculum ac discrimen vocare Ci. spraviti (spravljati) v … , rem publicam ad exitium ali templa ad exitium et vastitatem Ci. spraviti (spravljati) v propad (in opustošenje), pogubiti (pogubljati) (in (o)pustošiti), ne te in eundem luctum vocem Ci. ep., vocare aliquem in odium, in invidiam (apud aliquem) Ci. omrziti koga (komu), narediti koga osovraženega (pri kom), vzbuditi (pri kom) sovraštvo do koga, in suspicionem Ci. osumiti, sumničiti, komu se vzbuditi sum glede koga, in crimen Ci., N. ali in culpam Q. (ob)dolžiti, (o)kriviti, carmina in novum crimen O. znova kriviti, aliquid in dubium Ci. (po)dvomiti o čem, aliquid in disceptationem ac controversiam Ci. kako stvar narediti sporno in diskutirati o njej (pregovarjati se glede nje), vocant animum in contraria curae V. skrbi vlečejo duha sem in tja, navzkrižne skrbi mučijo srce, ad integritatem maiorum spe suā hominem vocabant Ci. upali so (nadejali so se), da bo prav tako pošten kot njegovi predniki, socios in regna vocare V. pozvati kot tovariše (družnike, sodruge) v kraljestvo, hunc illum fatis … portendi generum paribusque in regna vocari auspiciis V. da ga (usoda) kliče k vladarstvu, in commune honores vocare L. narediti za skupne, vocare aliquem in partem Ci. narediti (delati) koga deležnega, (u)deležiti koga, poskrbeti, da je kdo deležen česa; z gen. (česa): in partem praedae vocare deos L. ali Iovem vocare in partem praedamque (ἑ`ν διὰ δυοῖν = in partem praedae) V., se in partem curarum ab illo vocatum T., in partem hereditatis mulieres vocatae sunt Ci. del dediščine je kot delež pripadel ženskam, del dediščine so kot delež dobile ženske; tako tudi: vocandos … in portionem muneris Ionios Iust.

vōculātiō -ōnis, f (iz vōcula preko *vōculāre) naglaševanje, naglašanje, naglas, akcent: deinde inquit voculatio qui poterit servari, si non sciemus in nominibus, ut Valeri, utrum interrogandi sint an vocandi? Nigidius ap. Gell., quas Graeci προσῳδίας dicunt, eas veteres docti tum „notas vocum“, tum „moderamenta“, tum „accentiunculas“, tum „voculationes“ appellabant Gell., „summum“ autem „tonum“ προσῳδίαν acutam dicit et, quem accentum nos dicimus, „voculationem“ appellat Gell.

vodenj|e [ó] srednji spol (-a …) podjetja, ustanove, vojska ognja, proizvodnje: die Leitung; ljudi, pravde, glasba glasu, pogovorov, seznamov, mladičev: die Führung; zadev: die Abwicklung; tehnika (krmiljenje) die Steuerung; stroja, naprave: die Bedienung (ročno Handbedienung, stroja die Maschinenbedienung); (usmerjanje) die Lenkung; -leitung ( vojskaognja Feuerleitung, proizvodnje Produktionsleitung, šole Schulleitung), -führung (glasu Stimmführung, kamere Kameraführung, knjig Buchführung, ladje Schiffsführung, ljudi Menschenführung, pogajanj Verhandlungsführung, pogovora Gesprächsführung, registra Registerführung, seznamov Listenführung, pravde [Prozeßführung] Prozessführung, ture die Tourenführung); -steuerung (po modelu Modellsteuerung)
vodenje za nos figurativno die Nasführung
brez vodenja führungslos
tehnika daljinskega vodenja die Fernwirktechnik
obveznost vodenja knjig die Buchführungspflicht
pravica vodenja die Leitungsbefugnis

voditi² (vódim) koga za roko ipd.: führen (za roko an der Hand führen); instinkt, politični motivi, načela koga: leiten; (usmerjati) lenken, steuern; pomorstvo, letalstvo lotsen, v pristanišče: einlotsen, med čermi, preko ozemlja, vode: durchlotsen
figurativno voditi za nos koga (jemanden) an der Nase herumführen, am Narrenseil führen, nasführen