Franja

Zadetki iskanja

  • vse|eno1 [è,ê]
    vse je es ist egal, es ist alles eins, es macht nichts
    vse kdo/kdaj egal/gleich/gleichviel wer/wann
    vse mi je es ist mir gleichgültig, es ist mir gleich
  • vseêno all the same; all one; still; nevertheless; for all that

    meni je vseêno it's all the same to me, it makes no difference to me, I don't care, (žargon) I don't give a damn (ali a darn)
    vseêno je, če... it comes to the same thing, if...
    če vam je vseêno, da hodite 10 minut if you don't mind walking ten minutes
    vseêno mi je it is all one to me
    to je čisto vseêno it is all one and the same thing
    vseêno je it comes to the same thing, it is six of one and half a dozen of the other, (ni važno) it is of no consequence
  • vseêno (ni važno) n'importe, peu importe, qu'importe ; (kljub temu) malgré, nonobstant, en dépit de

    vseeno je, če peu importe que (ali si)
    to mi je vseeno cela m'est égal (ali indifférent), cela ne me fait ni chaud ni froid
  • vseêno (ni važno) no importa ; (kljub temu) no obstante

    vseeno kdo no importa quien
    vseeno je, če ... poco importa que (subj)
    meni je vseeno todo me da igual
    to mi je čisto vseeno fam eso (no) me importa un comino
  • vsíliti vsiljeváti

    vsíliti, vsiljeváti komu kaj to force (ali to impose) something on someone, to thrust (ali to ram) something down someone's throat
    vsilil nam je svojo družbo he thrust himself upon us
    ne maramo vam vsíliti, vsiljeváti blaga we will not force the goods on (ali upon) you
    vojna nam je bila vsiljena the war has been forced on (ali upon) us
    vsíliti, vsiljeváti se komu to impose oneself upon (ali on) someone, to intrude, to force oneself on someone, to barge in; to interlope
    vsilila se mi je misel the idea suggested itself to me
  • všeč1 [é]
    biti všeč komu

    1. (jemandem) gefallen, nach (jemandes) Geschmack sein (to mi ni všeč das gefällt mir nicht, das ist nicht nach meinem Geschmack)
    če vam (kupljeno) ne bo všeč … bei Nichtgefallen …

    2. (biti pogodu) (jemandem) passen, in den Kram passen, behagen
  • všéč

    biti všéč to please
    to mi je všéč I am pleased with it
    všéč mi je... I like, I relish, I am pleased with, I am partial to, I am fond of, I love; it suits me, it is agreeable to (ali convenient for) me
    kakor ti je všéč as you please, as you like
    to mi ni všéč I don't like it, it displeases me, I am loath to..., I abhor..., I detest
    kako ti je všéč ta barva? how do you like this colour?
  • všéč

    biti všeč plaire, convenir, agréer à, être au goût (ali au gré) de, être agréable à
    to mi je všeč cela me plaît, c'est à mon goût
    ne biti všeč déplaire, être désagréable à
  • všéč adv. (v predik. rabi)
    biti všeč piacere; essere gradito, essere di gradimento; pog. andare
    dekle je fantu všeč la ragazza piace al giovanotto
    ni mi všeč, da ponočuješ non mi va che tu stia fuori, che tu vada in giro di notte
  • všéč

    biti všeč agradar, gustar, dar gusto
    ni mi všeč no es de mi gusto
    biti všeč komu ser del agrado de alg
    če Vam je všeč si usted gusta
    kaj Vam ni všeč pri njem? ¿qué tacha le encuentra usted?
  • vzdígniti lever, élever, soulever

    vzdigniti se se lever, s'élever, se soulever, s'insurger contre quelqu'un
    vzdigniti se od tal, z vode (letalo) décoller; (z vitlom) hisser, faire monter, lever (un fardeau)
    vzdiguje se mi j'ai la nausée (ali des nausées), j'ai mal au cœur, j'ai envie de vomir
    vzdigniti hišo za nadstropje surélever (ali exhausser) une maison d'un étage
    z naporom vzdigniti soulever avec peine, arracher du sol
    vzdigniti prah soulever de la poussière
    vzdigniti mnogo prahu (figurativno) faire beaucoup de bruit
  • vzdígniti levantar; alzar ; fig elevar

    vzdigniti se levantarse
    vzdigniti se zoper koga alzarse (en armas), rebelarse, sublevarse contra alg
    vzdiguje se mi (slabo mi je) tengo náuseas
    vzdigniti mnogo prahu (fig) levantar mucho polvo
  • z con; en

    z ali brez? ¿con o sin?
    z eno besedo en una palabra
    z menoj conmigo
    z njim (njo, nami) con él (ella, nosotros)
    z veseljem con mucho gusto
    z mirno vestjo con la conciencia tranquila
    (v spremstvu) z acompañado de, en compañía de
    ljubezniv z vsemi amable con todos
    z vso svojo ljubeznivostjo mi je antipatičen con toda su amabilidad me resulta antipático
    kaj je z njim? ¿qué le pasa?
    plačati z zlatom pagar en oro
    priti z letalom llegar en avion
    potovati z vlakom viajar en tren (ali por ferrocarril)
  • za para; por; a

    za danes para hoy
    dan za dnem día por día
    korak za korakom paso a paso
    beseda za besedo palabra por palabra
    (v zameno) za a cambio de
    knjiga za tebe un libro para ti
    sredstvo za glavobol un remedio para (ali contra) el dolor de cabeza
    nisem (razpoložen) za šale no estoy para bromas
    jaz za svoj del ... por mi parte
    jaz za svojo osebo por lo que a mí toca; en cuanto a mí; en lo que a mí respecta (ali concierne)
    to je stvar zase esto es cosa aparte
    za to ceno (po tej ceni) a ese precio, por ese precio
    po 10 peset za kos a diez pesetas por pieza
    za koga me (pa) imate? ¿por quién me toma usted?
    za primer, da ... (para el) caso de que (subj); por si (ali acaso) (subj)
    glasovati za koga votar por alg
    vse govori za nas todo habla en nuestro favor
    sesti za mizo sentarse a la mesa
    prijeti za roko coger (ali tomar) de la mano
    smatram za nespametno lo considero desarcetado
    zanimam se za ... tengo interés por...
    zgrabiti za lase koga coger de (ali por) los cabellos a alg
    za in proti el pro y el contra
    za domovino por la patria
  • začarati glagol
    1. (o nadnaravni moči) ▸ elvarázsol
    čarovnica začara ▸ boszorkány elvarázsol
    začarati v žabo ▸ békává varázsolja
    Čarovnica princeske ni marala, zato je sklenila, da jo bo s čarobno palico začarala v žabo. ▸ A boszorka ki nem állhatta a hercegnőt, ezért úgy döntött, hogy a varázspálcával békává varázsolja.

    2. (očarati; prevzeti) ▸ elbűvöl, elvarázsol, megigéz
    začarati obiskovalca ▸ elbűvöli a látogatót
    začarati občinstvo ▸ közönséget megigéz, kontrastivno zanimivo elkápráztatja a közönséget
    začarati poslušalca ▸ elvarázsolja a közönséget
    začarati gledalca ▸ elvarázsolja a nézőt
    začarati moškega ▸ férfit elbűvöl
    začarati z lepoto ▸ szépségével elvarázsol
    dobesedno začarati ▸ szó szerint elvarázsolja
    popolnoma začarati ▸ teljesen elvarázsol
    pustiti se začarati ▸ hagyja magát elvarázsolni
    Občinstvo je na obeh koncertih dobesedno začarala in ljudje so ji dolgo, dolgo ploskali. ▸ Mindkét koncerten elkápráztatta a közönséget, és az emberek hosszú tapssal köszönték meg a műsort.

    3. (o domišljijskem svetu) ▸ elvarázsol
    V svojih mojstrsko naslikanih podobah nas začara v sanjski svet prizorov, s katerimi se odziva na aktualne dogodke v svetu in upodablja svoja najbolj intimna doživetja in razmišljanja.kontrastivno zanimivo A mesterien megfestett alakokkal álomvilágba visz el, a jelenetek a világ aktuális eseményeire reflektálnak, és a legintimebb élményeit és gondolatait jelenítik meg.

    4. (o veliki spremembi) ▸ varázsol
    Slovenski avtorji in ilustratorji opravljajo poslanstvo, da otroke začarajo v bralce. ▸ A szlovén szerzők és illusztrátorok küldetése az, hogy a gyerekekből olvasót varázsoljanak.
    Kako pa lahko brez operacije svoje ustnice začarate v večje? ▸ Hogyan varázsolhatja nagyobbá ajkait műtét nélkül?

    5. (o čarobni lepoti) ▸ varázslatossá tesz
    začarati pokrajino ▸ varázslatossá teszi a vidéket
    začarati vrt ▸ varázslatossá teszi a kertet
    Kamelije začarajo vrt s svojimi čudovitimi cvetovi. ▸ A kaméliák csodálatos virágaikkal varázslatossá teszik a kertet.
    Slovenska vas leži v prečudoviti kočevski pokrajini, ki jo je letošnja zima začarala v pravo pravljično pokrajino. ▸ Slovenska vas a csodálatos kočevjei térségben fekszik, amelyet az idei tél igazi mesebeli vidékké varázsolt.

    6. (izvajati trike) ▸ varázsol
    Čarovnik začara različne živali pod klobukom in na njem, otroci pa morajo spraševati, kaj je pod klobukom ali na njem. ▸ A varázsló különböző állatokat bűvöl a kalap alá vagy a kalapra, a gyerekeknek pedig meg kell kérdezniük, mi van a kalap alatt vagy a kalapon.

    7. v športnem kontekstu (onemogočiti zadetek) ▸ megbabonáz
    začarati vrata ▸ megbabonázza a kaput
    S pomočjo odlične publike so se naši junaki prebudili, največji preobrat pa je naredil Perič, ki je dobesedno začaral svoja vrata in v petnajstih minutah zbral fantastičnih sedem obramb. ▸ A nagyszerű közönség segítségével hőseink felébredtek, és a legnagyobb fordulatot Perič jelentette, aki szó szerint megbabonázta a kaput, és tizenöt perc alatt fantasztikus módon hétszer védett.
  • zadéti (-dénem) | zadévati (-am) perf., imperf.

    1. colpire, urtare, cozzare (contro), investire:
    ladja je s kljunom zadela ob čer la nave cozzò con la prua contro uno scoglio

    2. colpire, battere, centrare:
    strela je zadela zvonik un fulmine ha colpito il campanile
    zadeti tarčo colpire, centrare il bersaglio

    3. zadeti, zadevati na mettere (addosso):
    zadeti koš na hrbet mettere la gerla in spalla

    4. vincere:
    zadeti na loteriji vincere alla lotteria

    5. (prizadeti, prizadevati) colpire:
    podražitve so zadele predvsem nižje sloje i rincari hanno colpito anzi tutto le classi subalterne

    6. interessare:
    povečanje pokojnin zadene vse upokojence l'aumento delle pensioni interessa tutte le categorie di pensionati

    7. subire, esser colto:
    kap ga je zadela è stato colto da un colpo apoplettico

    8. cogliere:
    slikar je dobro zadel barvo jesenske svetlobe il pittore ha colto magistralmente il colore dell'atmosfera autunnale

    9. (uganiti) indovinare, infilare, azzeccare:
    ne zadene prav nobene non ne azzecca una!

    10. zadevati koga, kaj concernere, riguardare qcn., qcs.:
    kar zadeva mene, so stvari urejene per quel che mi riguarda la faccenda è regolata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ne zadeni, da bi nas pozabil Dio non voglia che si dimentichi di noi!
    pren. zadeti bistvo cogliere l'essenziale, la sostanza di qcs.
    pren. zadeti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    pren. zadeti pravo struno toccare la corda giusta
    pren. zadeti žebljico na glavico, zadeti v črno cogliere nel segno
  • zadévati concernir; atañer

    kar zadeva en lo que atañe a, en lo atañente a
    kolikor mene zadeva en cuanto a mí (toca), por mi parte; yo personalmente
  • zadežíti (-ím) perf. impers. (zmočiti) bagnarsi, inzupparsi:
    zadežilo me je do kože mi inzuppai come un pulcino
  • zadírati se (-am se) perf. refl.

    1. alzare la voce; urlare

    2. rimbrottare:
    za vsako malenkost se zadira name per ogni nonnulla mi rimbrotta
  • zadôsti adv. abbastanza; sufficientemente, a sufficienza:
    doma ne pridelajo zadosti hrane a casa non producono abbastanza cibo, cibo a sufficienza
    koliko denarja potrebuješ? Bo desettisoč zadosti? quanti soldi vuoi? Ti basteranno diecimila?
    imeti česa zadosti averne abbastanza di qcs.
    zdaj pa mi je zadosti! e adesso basta!