Franja

cuneus -ī, m

1. klin, zagozda: hos ille cuneos fabrica crudeli inserens perrupit artus Ci. poet., quadrifidam quercum cuneis … scindebat V., cuneis scindebat fissile lignum V., Necessitas, clavos trabales et cuneos manu gestans aēnā H., iamque labant cunei O. klini (s katerimi je zagozdena ladja), c. ferreus Cu.; pren.: hoc cuneo veritatis omnis extruditur haeresis Tert.

2. pren.
a) klin kot lik, klinast lik, zaklinek: Vitr., coit murus ex utraque parte in artiorem velut cuneum L. z obeh strani se stika zid kakor v … klin, Britannia velut in cuneum tenuatur T. se koničasto končuje kakor klin.
b) klinasto postavljenje, klinasto postavljena (urejena) vrsta (o bitjih): publicani per vacuum in summoto locum cuneo irruperunt L., a tergo sensim dilatante se cuneo porrigitur agmen (anserum) Plin.; poseb. voj. klinasti bojni red: Q., Veg., cuneum facere C. ali (pesn.) dare V., omnes turbati cunei V., densi cuneis se quisque coactis adglomerant V., eo nisi corporibus armisque rupere cuneo viam L., tantaque caede perrupere cuneos, ut … L., cunei immobiles Cu., Caesar avidas legiones … quattuor in cuneis dispertit T.; (o makedonski falangi): cohortes in vicem sub signis, quae cuneum Macedonum (phalangem ipsi vocant), si possent, vi perrumperent, emittebat L.
c) (s hodniki) klinasto razdeljene vrste sedežev v gledališču, razdelki: Vitr., Iuv., Suet., cunei theatri V., hunc plausus hiantem per cuneos … corripuit V.; (o klinasto razdeljenih vrstah sedežev v rimskem Ateneju): Sid.; met. cunei gledalci v gledališču: ut vero cuneis notuit res omnibus Ph.
č) proga = klinasti prostor med posameznimi (slikanimi ali mozaičnimi) polji na stenah: Vitr. — Kot nom. propr. Cuneus -ī, m Kunej (Klin), luzitansko predgorje: Mel., Plin.

cūrātiō -ōnis, f (cūrāre)

1. skrb, briga za kaj, za koga: me sinas curare ancillas, quae mea est curatio Pl., quid tibi hanc curatio est rem? Pl., quid tibi me aut quid agam curatio est? Pl.

2. oskrba = vzgoja, nega, negovanje; s subjektnim gen.: c. corporis Ci., Cels., corporum L., capillorum Petr.

3. occ. (medic.) zdravljenje, način zdravljenja, terapija, ozdravitev, rezanje bolnih udov, operacija: dolores capiebat ex curatione N., qui (medici) … gravioribus … morbis periculosas curationes … adhibere coguntur Ci., curatio simplicissima Ci., acris, felix, facilis, difficilis, periculosa et difficilis, mala, nova, matura, longior Cels., procedente curatione Cels., Plin. med zdravljenjem, exspirare inter primam curationem L., praeesse curationi L. (o zdravniku), ea curatio ipsa et contactus aegrorum vulgabat morbos L., aliquot menses transeunt, ad sanitatem dum venit curatio Ph. da zdravljenje pripelje do ozdravitve, obire curationes Sen. ph. (o zdravniku), lac istius modi curationibus accomodatissimum Plin. iun., commutare curationem Cael.; s subjektnim gen.: c. medici Ci., Afrorum, Heraclidis Tarentini Cels., scalpelli (z nožem) Cels.; z objektnim gen.: valetudinis Ci., regis L., morbi, febrium, ulceris Cels., vulneris Cels., Iust., adustorum, vulneratorum, curationes morborum Cels., curatio aurium, dentium, oculorum Plin.

4. pren.
a) oskrbovanje, preskrbovanje, preskrba, priprava: de curatione aliqua munerum regiorum cum Oppio locutus sum Ci. ep., ut odoratior sit vini c. Col., c. funeris Aug.
b) oskrbovanje = upravljanje, uprava, vodstvo, nadzorstvo, služba: ea potestas curatiove Ci., omnes potestates, imperia, curationes ab universo populo Romano proficisci convenit Ci., curatio negotii publici Ci., vacare omni curatione et administratione rerum Ci. (o bogovih), aedes Telluris est curationis meae Ci. ep. je pod mojim nadzorstvom, Asiatica c. frumenti Ci. ep. azijsko poverjeništvo nad žitom (= ki je imelo na skrbi nakupovanje žita v Aziji in spravljanje v Rim), c. agraria Ci. poverjeništvo za razdelitev zemljišč, služba poverjenika za razdelitev zemljišč, curationem et quasi dispensationem regiam suscipere Ci. upravo in tako rekoč promet s kraljevimi dohodki, qui … in curatione erant regni C. ki so bili državni upravniki, c. sacrorum, ministerii sui, Nemeorum (nemejskih iger) L., curationem bonorum patris postulare Q. (o sinu), curationem eam (sc. refectionem Capitolii) in alium transferre Suet., magistratus, potestas, curatio, legatio Icti.
c) jur. skrbstvo (skrbništvo), varstvo (varuštvo) nad odraslimi: vel in tutela esse vel in curatione, curationem suscipere, administrare Icti.

Cūrētēs -um, acc. -ēs in -ăs, m (Κουρῆτες) Kureti, Jupitrovi svečeniki na Kreti, ki so svojemu bogu na čast ob njegovih praznikih med bučno glasbo izvajali plese z orožjem kakor frigijski Koribanti (s katerimi so jih pozneje poistovetili) svoji boginji Kibeli: V., O., Hyg. idr., Dictaei Curetes Lucr., Curetes Phrygii (= Corybantes) Lucr. Od tod adj.

1. Cūrēticus 3 (Κουρητικός) kuretski, pesn. = kretski: tecta Sil.

2. Cūrētis -idis, f (Κουρητίς) kuretska, pesn. = kretska: terra (= Creta) O.; subst.
a) = Creta: Plin. (z acc. Curetim).
b) = Acarnania: Acarnaniae, quae antea Curetis vocabatur, oppida Plin.

curiosare v. intr. (pres. curioso) biti radoveden, radovednost pasti, radovedno ogledovati, zijati:
curiosava tra le sue carte stikal je med njegovimi papirji

currency [kʌ́rənsi] samostalnik
obtok, veljava, vrednost; tečaj, valuta; denar

in common currency zelo razširjen
to give currency to s.th. dati kaj v obtok
firm currency trdna valuta
currency notes bankovci, ki so jih v Angliji izdali med svetovno vojno
hard currency zdrava, trdna valuta
soft currency nestabilna valuta
floating currency drseča valuta

cursus -ūs, m (currere)

I.

1. tekanje, tek, dir: vincere cervum cursu Pl., ingressus, cursus, accubitio, inclinatio, sessio … Ci., omnis omnium cursus est ad vos Ci. vsi se zatekajo k vam, cursu ac lassitudine exanimati C., cursu et spatio pugnae defatigari C., duplicare cursum C. še enkrat tako daleč teči, še enkrat tolikšno razdaljo preteči, cursu fugere C. v teku, incitato cursu C. v pospešenem teku, magno, vehementissimo cursu C. v silnem diru, cursus cervorum V., Ambr., equorum V., rapidus V., fatigare iaculo cursuque cervos V., cursu superare canem H., Volsci cursu et clamore fessi L., vagi per omnes vias cursus L., fessum cursu trahens corpus L., deflectere cursum ad Gallos L., emetiri cursu uno die ingens spatium L. (o tekaču), iungere cursum equis L. (o pešcih) s konji ujeti se pri teku, incerto cursu ferri L. (o konjih), fugit heros et se tam celerem cursu miratur in ipso O., cursus anhēlus, celer, timidus O., volucer Pr. (o času), descendere (ex lectica) et capere cursum Suet. teči začeti, pognati se v tek.

2. occ.
a) ježa, jahanje, jezdenje, dir: exceptus tergo (equi) … sic cursum in medios (hostes) rapidus dedit V. je tako konja v silnem diru pognal med sovražnike, inhibere paulisper cursum Cu. (o jezdecu), ingenti cursu refugere Cu. (o konjenici) v silnem diru.
b) letanje, let, polet, vzlet: quo cursu deserta petiverit (avis) V., cursum per auras dirigite V., Mercurius … inclinat cursus et easdem circinat auras O., c. aërius (po zraku) O., solito delabere cursu O., longi non falsa pericula cursus O. letanja po zraku.
c) tek (ladje), vožnja (potovanje) z ladjo, plovba, plutje: cursus duplicis per mare Ulixei H., sospite cursu H. po srečni plovbi, dant placidi cursum redeuntibus austri O., propositos pelagi dimittere cursus O. plovbe po moru, unde (sc. ab ora Italiae) in Epirum brevis cursus est Cu.
č) voj. tekalni (hitri, nagli, naskočni) korak: agmen cursūs magis quam itineris modo (s pohodno hitrostjo) ducere L., vix ab impetu et cursu teneri L. vzdržati se napada v naskoku, praeceps c. Vell. (pren.) naskočni tek, naskok; pogosto abl. cursu (= δρόμῳ) s hitrim (naglim, naskočnim) korakom, v hitrem teku: cursu tendere ad aliquem ali ad aliquem locum S., L., cursu in hostem feruntur L. ali cursu ire in hostem Cu., Demoleos cursu Troas agebat V.; prim.: tuis non dicam cursibus (ob tvojih naglih prehodih), sed victoriis (na tvojih zmagovitih potih) lustratae sunt (terrae) Ci.

3. met. hitrost, naglica: in cursu esse Ci. ep. = z vso hitrostjo potovati, adaequare cursum equorum ali longarum navium C., non cursu segnior illo (sc. turbine) per medias urbes agitur V., cursuque praevertere ventos V., non fidere cursu cerva … meminit O.; eo cursu s tako hitrostjo, tako hitro: ad fretum eo cursu contendit, ut prope repentino adventu incautos oppresserit L.

4. pren.
a) (o nebesnih telesih) tek, obtek, obhod, kroženje: Val. Max., Q., solis cursus Lucr., solis cursus annalis Varr., c. solis, lunae, siderum, stellarum Ci. idr., annui cursus solis Ci., cursus annuos conficere Ci. (o soncu), novem lunae cursus Ci., perpetui cursus conversionesque caelestes Ci., solis exortus, cursus, occasus nemo miratur Corn., ad cursus lunae in duodecim menses describit annum L., ad siderum cursum iter dirigere Cu., lunae cursu notare tempora Cu., annum ad cursum solis accomodare Suet., properantis mundi volubilis cursus Sen. ph.; (o blisku): quod (spatium profundi) neque clara suo percurrere fulmina cursu perpetuo possint … nec … Lucr.
b) tek vode, tok, struja: quosdam exaruisse amnes aut in alium cursum contortos … videmus Ci., mutata suos requierunt flumina cursus V. (Ecl. VIII, 4), cum hiems … glacie cursus frenaret aquarum V., cursum mutavit iniquum frugibus amnis H., (fluvii) defrenato volvuntur in aequora cursu O. dero v razbrzdanih navalih v morje, cursibus obliquis fluere O., nec adiri poterat ad iusti cursum amnis L., spatio alvei segnis cursus (fluminis) est Cu., maris cursus alterni et recursus Sen. ph. bibavica, menjajoča se oseka in plima, vehementior fluminum cursus est prono alveo Q., c. aquae Plin. iun., cursus amnium non torrentes rapidique, sed lenes Iust.; pren.: dii eodem cursu, quo fluxere adhuc, res ire patiantur Cu.; medic. tek ali tok tekočin v človeškem telesu: c. pituitae acer, acerrimus, tenuis, levis Cels. tok sluzi, c. sanguinis ex naribus Cels. krvavenje iz nosu, ne in inferiores partes factus cursus pedes repleret Cels., c. menstrui Plin. menstruacije.
c) tek, prodornost besede, govorice: tantus cursus verborum, admirabilis orationis cursus, interdum cursus in oratione est incitatior Ci., dicebat citato et effuso cursu, sed praeparato Sen. rh.
č) tek drugih stvari, hod, hoja, prehajanje: hic per omnes sonos vocis cursus Ci. višanje in nižanje (padanje) glasu po vseh tonih, venarum cursūs Plin., cursus hic et sonus … sententiae Gell.

5. met. tek = pot: summus ille caeli stellifer cursus Ci., cursum suum anno ali triginta fere annis conficere Ci. (o premičnicah); occ.
a) tek v določeni smeri, smer, pot, poseb. na morju, plovba po morju v določeni smeri: Petr., Mel., Plin., Plin. iun. idr., in medio cursu est insula, quae appellatur Mona C., c. navigationum tuarum Ci. ep., petere alium cursum Ci. drugam se nameriti, drugam kreniti, imprudentiā aut tempestate paulum suo cursu decedere C. malo odmakniti se od smeri, commutare cursum C., naspr. cursum tenere: equites cursum tenere … non potuerat C. v ravni smeri ostati, cursum tenere tudi = držati se svoje smeri, npr.: naves cursum tenere non potuerant C., cursum non tenere et longius deferri C., secundis ventis, secundissimo vento cursum tenere Ci.; cursum dirigere aliquo (adv.) vožnjo (po morju) nameriti kam = nameriti se kam, npr.: eo N., L. tjakaj, alio Val. Max. kam drugam, ad litora Apolloniatium C., ad nocturnos ignes Suet., ad Antiochum Iust., in Africam Vell., Gades Iust., (columba) cursum dirigit per auras in lucos V.; v istem pomenu pesn. cursūs advertere aliquo, npr.: Naxon cursus advertite vestros O.; unde et quo tenderent cursum L. (gl. tendō); cursus vocat vela in altum V. smer vetra, prim.: cursum exspectare Ci. ep. ugodnega vetra čakati, cursum secundum habere C. imeti ugoden veter (za plovbo); insidiosus rector cursūs Val. Max. (o krmarju). Pogosto pren.: quem neque periculi tempestas neque honoris aura potuit umquam de suo cursu … demovere Ci., e quibus quoniam tamquam e scopulosis cotibus enavigavit oratio, reliquae disputationis cursum teneamus Ci. držimo se v preostali razpravi ravne smeri = ne zahajajmo v preostali razpravi od poglavitne snovi, Polycratis felicitas semper plenis velis prosperum cursum tenuit Val. Max., rectum cursum, recta gubernacula in periculum tenere Plin. iun.
b) pren. tek, pot: Plin. iun., reliquus vitae cursus Ci., vitae brevis est cursus, gloriae sempiternus Ci., c. vivendi Ci., temporum Ci., rerum Ci. ep., T., orationis Q., defensionis Ps.-Q., continuus proeliorum c. T. nepretrgana vrsta, annorum Aug., da facilem cursum (sc. mihi poëtae) V., dum furor in cursu est, currenti cede furori O., meus dolor in cursu est O. se pase (po meni), cursum irrevocabilem ingressa ex destinato fluunt Sen. ph. kar se je začelo, teče po določeni odredbi, medium agens cursum aetatis placida morte decessit Amm. v srednji starosti.

II.

1. tek(anje) za tekmo, tekmovalni tek: ibi (sc. in gymnasio) cursu, luctando, hastā, disco se exercere Pl., c. Olympiacus Corn., cursu cum aequalibus certare S., contendere cursu O., Atalanta victa cursu O., cursu invictus Echion O., invicti ambo certamine cursus O., cursu certare in stadio Suet.; tudi (tekmovalna) dirka z vozovi ali konji: c. equester V. konjska dirka, studere optatum cursu contingere metam H., nobiles equos cursus et spatia probant T., c. bigarum quadrigarumque Suet.

2. pren. teženje (prizadevanje) za kakim smotrom, poganjanje za kaj: cursūs errore falluntur Ci. zmotna težnja jih vara, illa iactatio cursusque popularis Ci. poganjanje za priljubljenost, vides, in quo cursu simus Ci. ep. za kaj (kako) se poganjam (za najvišje časti), ille tibi non ignotus cursus animi (sc. mei) Ci. ep. tista tebi dobro znana odločna smer mojega duha.

3. met. poprišče, pot, napredovanje (napredek) v častni službi: transcurrere cursum suum Ci. svoje poprišče (pot) tako rekoč na skok preteči; s subjektnim gen.: cum numquam sit aut illius a me cursus impeditus aut ab illo meus Ci.; z objektnim gen.: honorum tuorum cursus cui suspectus umquam fuit? Ci. ep., cursu honorum inoffenso T.

III. met. cursus publicus tek državne pošte, državna pošta za odpravo državnih pisem in oseb (v cesarski dobi): Amm., Dig., Cod. Th.

cvetlíčen (-čna -o) adj. di fiori; a fiori:
cvetlična greda aiola
tekst. cvetlično blago stoffa a fiorami
cvetlični med miele di acacia, di tiglio

Cyllaros (Cyllarus) -ī, m (Κύλλαρος) Kilar,

1. Kentaver odlične postave: O.

2. plemeniti konj Kastorja ali Poluksa: V., Pr., Val. Fl., Stat., uvrščen med ozvezdja: Mart.

Cynoscephalae -ārum, f (Κυνὸς κεφαλαί Pasje glave) Kinoskefale, gričevje med Skotuso in Ferami v Tesaliji; tu je l. 365 Pelopida premagal Aleksandra Ferskega, Flaminin pa l. 197 makedonskega kralja Filipa III.: L.

Cyprius (-iī) vīcus -ī Ciprska cesta v Rimu na zahodni strani Karin (gl. Carīnae) med Sveto cesto (Sacra via) in Suburo: Varr., pervenire ad summum Cyprium vicum L.

Cypros in (v prozi nav.) Cyprus -ī, f (Κύπρος) Ciper, rodoviten, z ladjedelskim lesom in bakrom bogat otok na vzhodnem koncu Sredozemskega morja, prastaro središče Afroditinega (Venerinega) bogoslužja, prejetega od Sircev; otočani so bili izvrstni kovinarji (zlasti bakrarji) in tkaninski obrtniki: Ci. idr. — Od tod

I. adj.

1. Cypriacus 3 (Κυπριακός) ciprski: expeditio Val. Max., carmen Fulg.

2. Cypricus 3 ciprski: laurus Ca.

3. Cyprius 3 (Κύπριος)
a) ciprski: rex Ci., merces, trabs H., tellus (= Cyprus) O., lactuca Col., laurus Plin.; poseb. aes Cyprium Vitr. ali samo Cyprium -iī, n (od koder v pozni lat. cyprum, cuprum) Plin. ciprska rdeča med, bakrena ruda, baker; kot subst. α) Cypria -ae, f Ciprka, Ciprska boginja, Venerin vzdevek: Tib. β) Cypriī -ōrum, m Ciprci, Ciprčani, preb. Cipra: Ci. ep., N., Cu., Plin.
b) bakren: aerugo, pyxis, vas, mortaria Plin. —

II. subst. Cypris -idis, acc. -ida, f (Κύπρις) Kiprida, Ciprida, Ciprka, Ciprska boginja, Venerin vzdevek: Aus., Prud., M.

čadski jeziki stalna zveza
jezikoslovje (jezikovna skupina) ▸ csádi nyelvek
Čadski jeziki spadajo med afriško-azijske jezike, večjo skupino, ki zajema tudi berberske, kušitske in semitske jezike. ▸ A csádi nyelvek az afrikai-ázsiai nyelvek nagyobb csoportjába tartoznak a berber, kusita és sémi nyelvekkel együtt.

čakanj|e, čakanj|e srednji spol (-a …) das Warten; zoprno: die Warterei; (čas čakanja) die Wartezeit, Wartezeiten množina
dolgo čakanje na meji: lange Wartezeiten
čakanje na das Warten auf, das Abwarten
zoprno čakanje v vrsti: die Anstellerei; vojska das Hinhalten
taktika čakanja vojska die Hinhaltetaktik (tudi figurativno)
v delovnem pravu: der Wartestand
na čakanju im Wartestand
krajšati si čas med čakanjem sich die Wartezeit verkürzen (s/z mit)

čás time; (doba) epoch; tide, (razdobje) period; space of time; (letni čas) season; (ura) hour; gramatika tense; (vmesni) interval, interim, meantime

božični čás Christmastime, Christmastide, arhaično yuletide
poletni (delovni) čás daylight saving time
konični čás (ure) rush hour, peak hours pl
prometno šibki čás offpeak (ali slack) hours pl
slabi, težki čási hard times pl
skrajni čás! high time!
prosti čás leisure; spare time
ves moj čás the whole of my time
s časom in the course of time, gradually
o pravem čásu in time; in the nick of time; in due course of time, ZDA on time
od čása do čása every now and then, from time to time, now and then, now and again, once in a while
čez nekaj čása some time afterwards
od tega čása since that time
v kratkem čásu in a short time
za kratek čás for a short time
pred čásom, predčasno prematurely
pred nekaj čása some time ago
že nekaj čása prej for some time past
že dolgo čása for a long time
že pred dolgo čása long ago, a long time ago; ZDA pogovorno way back
med tem čásom in the meantime, (in the) meanwhile
od tega čása naprej from this time onward, henceforth
od tistega čása dalje from that time forward
v istem čásu at the same time
nekaj čása (prislov) awhile, (samostalnik) a while
ob nepravem čásu at the wrong time, out of season
ob kateremkoli čásu, ob vsakem čásu at any time
ves čás all along, all the time
pred davnim čásom long ago
v teku čása in the course of time
vsak čás zdaj any time now
v starih čásih in olden times
v dobrih starih čásih in the good old days
v tistem čásu at that time
ob katerem čásu? at what time?
v sedanjem čásu at present, now
v določenem čásu within a fixed period, in due course
zadnje čáse lately
za vse čáse for all time
prav v zadnjem čásu quite recently
od davnih čásov from time immemorial, from time out of mind
ob določenem čásu at the appointed time
v prostem čásu at one's leisure
šala o nepravem čásu ill-timed jest
škoda čása za to it's a mere waste of time
vsaka stvar ob svojem čásu everything in its season
vse ob svojem čásu there is a time for everything, all in good time
v čásu, v čásih poplav in times of flood
čás beži time flies
skrajni čás je it is high time
to je samo vprašanje čása it's only a question of time
je že tudi čás! (it's) about time, too!
to je samo izguba čása it's a sheer waste of time
za to je še čás there is plenty of time for that
za to je še do jutri čás it can wait till tomorrow
bil je čás, ko... time was when...
za to je treba čása this takes time
določiti čás to fix a date
dati komu čás to give someone time
imate malo čása zame? can you spare me a moment?
čás se mu vleče time hangs heavy on his hands
ne imeti čása za... to have no time for
krajšati si čás to while away the time
izkoristiti čás to take time by the forelock
imam nekaj prostega čása I have some time to spare
iti (vštric) s čásom to be abreast of the times
nimam dosti čása, ne smem izgubljati čása I have no time to spare
kje so lepi stari čási? pesniško where are the snows of yester year?
kako dolgo čása ga ni! what a long time he has been gone!
korakati s čásom to move with the times
čási so minuli, ko... time was, when...
čás je potekel time is up
preganjati čás (figurativno) to while away the time
prihraniti čás to save time
prebiti svoj čás to pass one's time
njegov čás je prišel his hour has struck
čakati svoj čás to bide one's time
držati korak s čásom to keep pace with the times
priti ravno o pravem čásu to come in the nick of time
čás bo pokazal time will show, time will tell
čás presti (figurativno) to twiddle one's thumbs
je škoda čása (ne izplača se) it is not worth while
ob nepriličnem čásu priti h komu to intrude upon someone's time
štopati čás to time with a stopwatch
on je videl boljše čáse he had known better times
vzeti mnogo čása to take long
precéj čása mi bo vzelo, da... it will take me ages to...
to mi vzame skoraj ves moj čás it takes up nearly all my time
vzemite si čás! take your time!
ubi(ja)ti čás to kill time
ves čás sem to vedel I have known it all the time (ali all along)
precéj čása te že nisem videl I haven't seen you for ages
precéj čása bo trajalo, da... it will take some time to...
zapravljati tratiti (svoj) čás to waste one's time, to fritter away one's time, ZDA žargon to boondoggle
med tem čásom se je marsikaj zgodilo many things have happened in between
čás je denar time is money
preživljati težke čáse to have a hard time
čás hitro teče time passes quickly (ali races by, flies)

čàs (čása) m

1. tempo:
čas teče, beži il tempo corre, vola
čas se vleče il tempo si trascina
enota časa unità di tempo
s časom (sčasom) col tempo

2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
od časa do časa di tempo in tempo
pred časom (non molto) tempo fa
vsake toliko časa ogni tanto
od tistega časa da allora
seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga: tempo:
nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
izgubljen, zapravljen čas tempo perso
prosti čas tempo libero
b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
o pravem času in tempo
pred časom (predčasno) anzi tempo
obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
delovni čas giornata, settimana lavorativa
c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
č) trajanje v letu: stagione:
čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
čas mladosti gioventù
čas staranja vecchiaia

4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
povojni čas dopoguerra
v prejšnjih, davnih časih una volta
za časa Rimljanov al tempo dei romani
v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
prve čase (sprva) in un primo tempo
dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
pridobiti na času guadagnare tempo
iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
biti dolgčas (komu) annoiarsi
že lep čas da parecchio tempo
imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
biti na tesnem s časom avere poco tempo
za božji čas! per l'amor del cielo
čas celi rane il tempo è un gran medico
pustimo času čas diamo tempo al tempo
čas je zlato il tempo è denaro
astr. sončni čas tempo solare
krajevni čas tempo locale
greenwiški čas tempo di Greenwich
fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
fot. čas osvetlitve tempo di posa
jur. čakalni čas termine di attesa
čas zastaranja termine di prescrizione
šport. rekorden čas tempo record
lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
prislovno določilo časa complemento di tempo
o pravem času a tempo debito
zob časa le ingiurie del tempo
v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
gastr. čas kuhanja tempo di cottura
izdelavni čas tempo di lavorazione
inform. resnični čas tempo reale
teh. dodatni čas tempo supplementare
agr. čas jagnjetenja agnellatura
čas med dvema košnjama erbatura
čas sajenja piantatura
PREGOVORI:
čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
čas vse poravna il tempo è galantuomo

čàs tiempo m ; (doba) período m , era f , época f ; espacio m de tiempo; lapso m

dobri, stari časi los buenos tiempos (pasados)
slabi časi malos tiempos; tiempos duros (ali difíciles)
novi časi los tiempos modernos
(po)letni čas (sezona) verano m, temporada f estival, (ura) hora f (ali horario m) de verano
srednjeevropski čas hora f de Europa Central
rekordni čas tiempo (de) record
skrajni čas tiempo extremo
vprašanje časa cuestión f de tiempo
sedanji, pretekli, prihodnji čas (gram) presente m, pretérito m, futuro m
prosti čas ratos m pl libres
o pravem času a tiempo
o nepravem času fuera de tiempo
ob istem času al mismo tiempo
od časa do časa de tiempo en tiempo; a veces; a ratos; de rato en rato; de vez en cuando
pred časom (predčasno) antes de tiempo; prematuramente; demasiado pronto
za nekaj časa por algún tiempo
za malo časa por poco tiempo
za nedoločen čas por tiempo indefinido
med tem časom entretanto
za čas do (para el tiempo) hasta
v času od ... do desde... hasta; en el tiempo comprendido entre... y...
v kratkem času en corto (ali poco) tiempo
v sedanjem času en la actualidad; actualmente
v najkrajšem času a la mayor brevedad
za vse čase para siempre
že dolgo časa desde hace (mucho) tiempo
čez nekaj časa después (ali al cabo) de algún tiempo
že od davnih časov desde tiempo(s) inmemorial(es); desde tiempos remotos
v teku časa en el correr de los tiempos; en el trascurso del tiempo
v zadnjem času en los últimos tiempos
v našem, sedanjem času en nuestros tiempos (ali días); en los tiempos actuales; hoy en día
s časom con el tiempo; a la larga
ves ta čas (durante) todo ese tiempo
za časa njegovega življenja durante toda su vida; mientras vivió
vsaka stvar ob svojem času cada cosa a su tiempo; hay que saber dar tiempo al tiempo
v prostem času a ratos perdidos
čas je zlato el tiempo es oro
časa je dovolj hay bastante tiempo
za to je še čas no corre prisa; no es urgente
za to je še čas do jutri eso puede dejarse (ali quedar) para mañana
je le (še) vprašanje časa es sólo cuestión de tiempo
dam ti 5 minut časa za ... te doy cinco minutos para...
je (že) skrajni čas, da ... ya es hora de (nedoločnik), que (subj)
imeti čas tener tiempo
nimam časa za ... no tengo tiempo para...
iti s časom ir con el tiempo; ser de su época
to mi jemlje mnogo časa eso me roba mucho tiempo
izgubljati čas perder (el) tiempo
ne smemo izgubljati časa no hay tiempo que perder
meriti čas (šp) cronometrar
preganjati si čas z ... distraerse (ali entretenerse) con...; pasar el tiempo con...
pridobiti na času ganar tiempo
ubijati (dolg)čas matar el tiempo
zahtevati mnogo časa exigir mucho (ali llevar) tiempo; necesitar mucho tiempo

čebel|a [é] ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija naddružina: die Biene, rod: die Honigbiene
domača čebela die Honigbiene (drobna Zwerg-Honigbiene, indijska Indische Biene)
orjaška čebela Riesen-Honigbiene
samotarska čebela solitäre Honigbiene
hlačasta čebela Hosenbiene
kapičasta čebela Kegelbiene
kožuhasta čebela Pelzbiene
krvava čebela Buckelbiene/Blutbiene
lesna čebela Holzbiene (modra Blaue Holzbiene)
medonosna čebela Honigbiene
neželata čebela Stachellose Biene
osja čebela Wespenbiene
peščena čebela Sandbiene/Erdbiene
prava čebela Echte Biene
roparska čebela Räuberbiene
rožičasta čebela Langhornbiene
vitka čebela Schmalbiene
zajedalska čebela Kuckucksbiene
zakrinkana čebela Maskenbiene/Larvenbiene
čebela svilarica Seidenbiene
čebela žagorožka Sägehornbiene
morilska čebela Mörderbiene
nabirati med gozdnih čebel zeideln
figurativno priden kot čebela bienenfleißig, mit Bienenfleiß

čednost samostalnik
1. lahko ironično (karakterna lastnost) ▸ erény
2. (lepota) ▸ elegancia, szépség
Zaradi svoje čednosti je še posebno priljubljen med mladimi dekleti. ▸ kontrastivno zanimivo Mivel olyan csinos, a fiatal lányok különösen kedvelik.

čer [é] ženski spol (-i …) die Klippe
rob čeri der Klippenrand
podvodna čer blinde Klippe
izogniti se čerem Klippen umschiffen
figurativno spretno se izogniti/izogibati čerem alle Klippen geschickt umgehen
razbiti se ob čereh an den Klippen zerschellen
nasesti na čer auf eine Klippe auflaufen
krmariti med čermi durch die Klippen steuern
brez čeri klippenlos
poln čeri klipprig, klippenreich
čer v reki ki štrli iz vode ob suši: geografija der Hungerstein

češki pridevnik
1. (o Češki in Čehih) ▸ csehNekateri med njimi so hudo žejo seveda pogasili z dobrim češkim pivom. ▸ Természetesen néhányan közülük az égető szomjukat finom, cseh sörrel oltották.
Povezane iztočnice: češka krona

2. neformalno (cenen; nekakovosten) ▸ gagyi, vacak
Malo češko je vse skupaj pri tej igrici in točno se vidi, da je razvijalcem zmanjkalo časa. ▸ Kicsit vacak ez az egész játék, látszik, hogy a fejlesztőknek nem volt elég ideje.
Se strinjam z vsemi, zelo všečen avtomobil, sam ledice zgledajo totalno češke. ▸ Egyetértek mindenben, nagyon tetszetős autó, csak a ledlámpák néznek ki teljesen gagyinak.